javni poziv - zaposlovanje brezposelnih oseb - izbira kandidata - zaposlitveni načrt
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je o izbiri kandidatov, ki jih je tožeča stranka želela zaposliti na podlagi prve ponudbe (drugo ponudbo je tožena stranka sprejela in ni sporna), pravočasno obvestila toženo stranko po telefonu dne 12. 6. 2014. Takšen telefonski pogovor glede na točno določene pogoje v sedmem poglavju javnega povabila po presoji sodišča ne zadostuje, glede na to, da tožeča stranka ni dokazala, da je tudi telefonično sporočila osebne podatke osebe, ki jo želi zaposliti (sicer Urad za delo Žalec ne bi napotil še druge osebe k tožeči stranki), pa tudi sicer sedmo poglavje javnega povabila točno določa postopek izbire pred oddano ponudbo in dolžnost delodajalca, da odda ponudbo na javno povabilo po opravljeni izbiri kandidata.
Tožnikova obveznost vračila BPP v višini 1.085,08 EUR je bila ugotovljena z odločbo tožene stranke z dne 2. 4. 2013, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 14. 1. 2014. Tožena stranka pa je ob smiselni uporabi četrtega odstavka 43. člena ZBPP v celoti sledila tožnikovemu predlogu za obročno plačilo obveznosti v 10-ih obrokih. Glede na navedeno sodišče v tem sporu ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na obstoj obveznosti, ker je bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Investitor je vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložil tudi listine, s katerimi dokazuje pravico graditi. Gre za dokazila, ki se nanašajo med drugim na zemljišča, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja kot zemljišča, na katerih investitor ni izkazal pravice graditi v smislu 56. člena ZGO-1. Upravnemu spisu so priložene listine, ki to pravico za sporna zemljišča izkazujejo, zato sodišče ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 56. člena ZGO-1 ugotavlja, da je investitor pravico graditi izkazal.
Tožeča stranka je zato, ker je lastnik nepremičnin v vplivnem območju iz 6. točke drugega odstavka 54. člena ZVO-1, imela na podlagi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 pravico do udeležbe v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja in bi morala svoj pravni interes oziroma ugovore, ki se nanašajo na varstvo kmetijskih ter njihovo sanacijo, varovati v tem postopku.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 2-2. Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmetije, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 58.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - upravičene površine
Tožnica niti ob kontroli sami niti v tožbi ne oporeka ugotovitvam kontrolorja, da deli posameznih GERK-ov ob kontroli niso izpolnjevali pogojev, meni pa, da so bili ti pogoji izpolnjeni naknadno, kar je dokazala z obvestilom z naslovom „Dopolnitev zapisnika o kontrolnem pregledu“, ki ga je posredovala prvostopenjskemu organu 21. 12. 2014. Sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Že iz definicije ugotovljene površine, ki jo opredeljuje določba h. točke prvega odstavka Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 namreč izhaja, da mora površina v času izvedbe kontrole izpolnjevati predpisane pogoje.
Površine v izmeri 1,01 ha predstavljajo neupravičene površine, kar v primerjavi s površino 4,82 ha, ki kot ugotovljena površina izpolnjuje predpisane pogoje, predstavlja 20,95%. Ker torej ugotovljene nepravilnosti znašajo več kot 20%, je tožena stranka v nadaljevanju pravilno uporabila določbo 58. člena Uredbe 1122/2009/ES.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - lastnik objekta - stranka v postopku
Tožena stranka je spremenila prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na same lastnike zemljišča, tako da se prepovedi nanašajo samo na tožnikov nelegalno zgrajeni objekt. Dejstvo, da zemljiškoknjižna lastnica ni sodelovala v upravnem postopku in da se inšpekcijska odločba ne nanaša nanjo, torej ne predstavlja ovire za vpis. Prepoved zaradi nedovoljene gradnje po ZGO-1 se nanaša na nepremičnino, ne pa na imetnika pravic na nepremičnini, kar izhaja tudi iz ustaljene zemljiškoknjižne sodne prakse. Glede na navedeno ni potrebno sodelovanje MO Celje kot lastnice funkcionalnega zemljišča kot stranke v upravnem in sodnem postopku.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora
Na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti, če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin. Pojem prostorske kompleksnosti oziroma pojem namena izrabe prostora in nepremičnin ter njune bistvene okrnitve je treba razlagati v smislu dejanske povezanosti konkretnega sklopa nepremičnin, kot v sebi zaključeni prostorski enotnosti. Namen navedene določbe je torej varstvo kompleksa oziroma prostora kot celote.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - pravnomočnost sklepa o izvršbi
Glede na določbo četrte alineje 8. člena ZBPP, ki dovoljuje dodelitev brezplačne pravne pomoči samo za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, če bi za to bili verjetno izkazani razlogi, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ), in ker je sklep o izvršbi In 695/2010 z dne 15. 1. 2016 že postal pravnomočen in izvršljiv, po presoji sodišča tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.
ZGO-1 člen 4, 66, 66/1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9. SZ-1 člen 15, 15/2, 29, 29/1, 29/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti - gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti dela stavbe - večstanovanjska stavba - soglasje etažnih lastnikov - pravni interes
Kadar izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele, etažni lastnik ne sme pričeti z izvajanjem del brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih oz. tri četrtine solastniških deležev, kadar gre za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Za gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
Glede na to, da se obravnavano gradbeno dovoljenje nanaša na spremembo namembnosti poslovnega prostora v stanovanje, je verjetno, da – vsaj posredno, na opisani način – zajema tudi izdelavo inštalacij, kot to navajajo tožniki. Notranja električna, vodovodna, plinovodna in toplovodna napeljava, ki je za hišnimi priključki in se nahaja v skupnih prostorih, pomeni skupne dele večstanovanjske hiše, tako da priključitev inštalacij, namenjenih predmetnim prostorom, na tako napeljavo, smiselno pomeni poseg v skupne dele.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnem sporu
V obravnavanem primeru ima odločitev tožene stranke, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrže iz razloga po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno, zanj tudi povsem enake posledice, kot bi jih imela odločitev, da se prošnja zavrže iz razloga, ker se že na podlagi samega zakona brezplačna pravna pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči ne dodeli.
nepopolna tožba - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj v RS - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da tožnik v postavljenem roku 30 dni po tem, ko je preko začasne zastopnice za sprejem pisanj prejel sklep z zahtevo po imenovanju pooblaščenca za sprejem pisanj, tega ni imenoval. Na podlagi te ugotovitve je sodišče, skladno z določbo prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 31. člena ZUS-1, tožbo zavrglo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - neobravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - Dublinska uredba III - načelo otrokove največje koristi - družina - začasna odredba
V ponovnem postopku tožena stranka ni pridobila konkretnega zagotovila pristojnih hrvaških organov, kam točno bodo tožniki nastanjeni v primeru predaje Republiki Hrvaški. Sodišče pri tem poudarja potrebo po posebni skrbi za največje varstvo otrokovih koristi, ki izhaja tudi iz drugega odstavka 24. člena Listine. Slednja določa, da se pri vseh ukrepih javnih organov, ki se nanašajo na otroke, morajo upoštevati predvsem koristi otroka.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - prostovoljen odhod iz države - upravičena odsotnost
Tožnica je zapustila Republiko Slovenijo pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva. V postopku z dokazili ni izkazala ali izrecno navajala, da so ji vojne razmere v tistem obdobju preprečevale, da bi se vrnila in nadaljevala življenje v Republiki Sloveniji. V Republiko Slovenijo se ni poskušala vrniti, kar je izjavila na zapisnik. Bila je odsotna po zapustitvi dlje kot eno leto, pri tem pa ni podan nobeden izmed upravičenih razlogov odsotnosti, navedenih v 6. alinejah iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD. Zaradi tega njena odsotnost ni upravičena, torej ni taka, da bi bil izpolnjen pogoj njenega dejanskega življenja v Republiki Sloveniji.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožena stranka je prepričljivo ugotovila, da tožnik ni znal odgovoriti na osnovna vprašaja o podjetju, v katerem ima 49% poslovni delež, oziroma so bili njegovi odgovori nejasni ali netočni, na tej podlagi pa je pravilno sklepala, da je razlog za zavrnitev dovoljenja iz 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 v obravnavanem primeru podan, zaradi česar je njegovo prošnjo za izdajo enotnega dovoljenja utemeljeno zavrnila.
Odločitev organa v obnovljenem postopku je odločitev o odločbi, ki je bila predmet obnove. V konkretnem primeru pa upravni organ v izreku izpodbijane odločbe ni odločil o odločbi, ki je bila predmet obnove, saj ni navedel, ali pušča prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, niti ni izrecno navedel, da jo odpravlja ali razveljavlja in nadomešča z novo. To pomeni, da glede na opisano postopanje upravnega organa obstajata dve ugotovitveni odločbi glede državljanstva A.A.
Tožnik tekom postopka ni bil soočen z nekonsistentnostmi, ki so bile ugotovljene na podlagi njegovih izjav, prav tako pa mu glede teh očitkov ni bila dana možnost podati pojasnilo in se glede njih izjaviti. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi na več mestih sklicuje na razhajanja v bistvenih elementih tožnikove zgodbe glede dogodkov, ki naj bi se mu zgodili v izvorni državi, ter neskladja utemeljuje na podlagi primerjave z izjavami v postopku pred madžarskimi organi, pri tem pa je iz spisovnega gradiva razvidno, da tožnik z izdelanimi slovenskimi prevodi navedenih sodnih odločb madžarskih organov ni bil seznanjen niti mu ni bila dana možnost izjave, da bi glede ugotovljenih neskladjih podal morebitna pojasnila, saj so bile pooblaščencem tožnika dne 26. 2. 2016 z dopisom v seznanitev in mnenje poslane zgolj informacije, ki jih je tožena stranka pridobila sama na spletu, ne pa tudi izdelani slovenski prevodi madžarskih sodnih odločb. Pri tem ni pomembno, ali je navedene sodne odločbe v madžarskem jeziku toženi stranki predložil sam tožnik, saj je za zagotovitev učinkovite pravice do obrambe in izjave prosilca za mednarodno zaščito slednjega potrebno obvestiti o bistvenih ugotovljenih nekonsistentnostih glede njegovih izjav v povezavi z zbranim gradivom in mu dati možnost, da se o tem izreče.
Glede na to, da gre pri oceni verodostojnosti tožnikovih izjav za natančno in podrobno analizo tega, kar je v postopku povedal, ima tožnik prav, da presoja verodostojnosti ne more temeljiti na posrednih dokazih, ki domnevne izjave tožnika le povzemajo in niso dobeseden zapis tistega, kar je tožnik izpovedal.
Izpodbojni zahtevek in ugotovitveni zahtevek tožeče stranke temeljita na enakem očitku toženi stranki, in sicer, da je kršila tožnikovo pravico do izjave, ki je del širše pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS, zaradi česar je sodišče s tem, ko je (med drugim) zaradi ugotovljene postopkovne kršitve odpravilo izpodbijano odločbo, s tem vsebinsko ugotovilo tudi, da gre za nezakonit upravni akt.
ZTuj-2 člen 37, 55, 55/1, 55/1-6. ZUP člen 42, 43.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - stranka v postopku - stranski udeleženec
Gospodarska družba, ki je vložila prošnjo za drugo tožnika, ima nedvomno ekonomski interes v predmetnem postopku, kar pa ne zadošča, da bi se postopka za izdajo dovoljenja za prebivanje udeleževala v svojstvu stranke ali stranskega udeleženca.
Obstoj plačilnega naloga je dokaz za to, da je bil prekršek s strani tožeče stranke dejansko storjen. 6. alineja prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 določa, da se dovoljenje za prebivanje tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Pri tem ni bistveno, ali se je tujec nahajal brez dovoljenja prav v Republiki Sloveniji ali izven nje v območju schengenskega območja, tožena stranka je imela zgolj na podlagi dejstva, da je do kršitve prišlo, ne glede na to, kje je do nje prišlo, razloge za domnevo o bodočem nepodrejanju pravnemu redu Republike Slovenije, pri čemer je drugo tožnik sam povedal na zaslišanju, da je prekoračil dovoljenih 90 dni bivanja v schengenskem prostoru.