določitev preživnine - zmožnosti staršev - delovne in zaposlitvene zmožnosti - odsotnost razlogov za določen zaključek - nemogoč preizkus odločitve - preživninska obveznost - otroški dodatek - stiki - namen začasne odredbe - sestavine predloga za izdajo začasne odredbe
Glede zmožnosti staršev, tudi potencialnih, velja, da jih je treba oceniti realno in pri določitvi višine preživninske obveznosti upoštevati, če starša boljših preživninskih možnosti ne moreta zagotoviti iz razlogov, na katere sama nimata vpliva.
Po stališču sodne prakse ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom, glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine. To velja tudi v primerih, ko je premoženjsko stanje staršev zelo slabo in je po dosedanji sodni praksi otroški dodatek predstavljal korektiv slabšega premoženjskega stanja.
ZNP člen 44, 48, 48/1. ZZZDR člen 208, 208/2. ZPP člen 254.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - zakonski pogoji - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - postavitev novega izvedenca - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti
Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ugotavlja, ali je posameznik zaradi določenih dejanskih vzrokov omejen v sposobnosti za samostojno odločanje ter uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov, pazi torej na največjo korist tega posameznika in ne na koristi ostalih udeležencev v postopku. Pogoje za odvzem poslovne sposobnosti sodišče ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke, torej neodvisnega strokovnjaka, katerega mnenje je ključno za ugotavljanje izpolnjenosti zakonskih kriterijev.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po strokovni sodelavki zavrnilo ugovor tožnice zoper izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse. Pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi. O pravnem sredstvu zoper izpodbijano odločitev bo moral odločati sodnik sodišča prve stopnje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057167
SPZ člen 70. ZPP člen 7, 184, 286. ZNP člen 37.
delitev solastnine – predlagalni nepravdni postopek – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
V skladu s 184. členom ZPP, ki se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave, kar smiselno v nepravdnem postopku pomeni, da lahko predlagatelj svoj predlog spremeni do zaključka naroka.
Ni mogoče sklepati na obstoj pravnega razmerja, kot ga zatrjujeta tožnika. Navedene okoliščine omogočajo t.i. indično sklepanje na takšno razmerje, ki pa se v primerjavi z eksaktnimi trditvami prve toženke, ki so v vsem izkazane tudi z listinami, ki sta jih s podpisom nesporno potrdila tožnika, manj verjetne. Resničnostna vrednost ugovornih trditev je torej večja od tistih, ki jih v svojem predlogu navajata tožnika. Če je tako, ni izpolnjen omenjeni pogoj za izdajo začasne odredbe za poseg v premoženje prve toženke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063919
ZZVZZ člen 87. ZVZD člen 5, 14, 23. OZ člen 171.
odgovornost za škodo – delovna nezgoda – kršitev predpisov o varstvu pri delu – prispevek oškodovanca – deljena odškodninska odgovornost – soodgovornost delavca – regresni zahtevek – odgovornost delodajalca
Če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je tožnikov regresni zahtevek omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078988
OZ člen 1019, 1019/3, 1022. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 318.
sklepčnost tožbe - substanciranje navedb - sklicevanje na priloge - poroštvena izjava - obličnost poroštvene izjave - solidarni porok - neporavnane obveznosti glavnega dolžnika - ugovor neveljavnosti poroštvenih izjav - ugovor delne izpolnitve
Tožeča stranka se je sklicevala na priloge kot na dokaz že podanih navedb in deloma na njihovo natančnejše substanciranje, kar je omogočilo preizkus že podanih navedb (glede zapadlosti vsakokratnega že prej opisanega in zneskovno opredeljenega mesečnega zneska najemnine). Taka tožba je sklepčna. Omogoča preizkus in odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Poroka zavezuje le pisna poroštvena izjava, v kateri je obveznost glavnega dolžnika, na katero se nanaša poroštvo, vsebinsko identificirana. Razkrivati mora vse elemente, ki so potrebni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze. Strožja obličnost je namenjena varstvu poroka pred nepremišljenostjo, prenaglimi odločitvami in pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. V obravnavanem primeru je bilo strogim obličnostnim zahtevam za poroštveno izjavo zadoščeno.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013422
ZDR člen 184. OZ člen 153, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - streljanje z avtomatsko puško - nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti
Tožnik je utrpel trenutno srednje hudo telesno bolečino, ko je zračni val pri streljanju z avtomatsko puško z razdalje 30 centimetrov prišel do desnega sluhovoda tožnika in ga je uho zaznalo kot pok. Občasne lahke bolečine je imel tožnik še približno 15 mesecev. Poleg tega je trpel nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, saj je moral takoj po poškodbi iskati zdravniško pomoč, bil je v bolnišničnem zdravljenju, kasneje pa je moral še velikokrat na obisk k zdravniku. Zato je tožnik iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti upravičen do pravične denarne odškodnine v znesku 2.300,00 EUR.
ZDR-1 člen 200, 200/3. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/9.
zavrženje tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - prekluzivni rok - štetje rokov
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnica s strani prvotožene stranke prejela pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi 25. 11. 2013, zato je od prvega naslednjega dne začel teči 30-dnevni rok iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe, ki se je iztekel 25. 12. 2013. Ta dan je bil praznik božiča, naslednji dan 26. 12. 2013 pa dela prost dan zaradi dneva samostojnosti. Ker je tožnica v sporu vložila tožbo pred sodiščem prve stopnje 27. 12. 2013, tj. prvi delovnik po izteku navedenih praznikov, se šteje, da je v sporu pravočasno uveljavila sodno varstvo v predpisanem zakonskem roku.
pridobitev lastninske pravice – družbena pogodba – premoženje v družbi – nastopanje nasproti tretjim osebam – dogovor o nakupu skupnega stanovanja – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – nastanek solastnine – tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – nagibi za sklenitev pogodbe – ničnost – skupno premoženje zakoncev – obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – notranja družba – zunanja družba – likvidacija civilne družbe – neupravičena pridobitev
V obravnavni zadevi sta stranki soglašali, da v družbo prispevata denarna sredstva s skupnim namenom nakupa sporne nepremičnine. Navedeno pa ustreza opredelitvi družbene pogodbe iz 990. člena OZ.
Tolmačenje toženke, da skupni namen v obravnavni zadevi ni podan, ker dogovor, da toženka v prvi fazi postane izključna lastnica spornega stanovanja, šele v drugi fazi pa na tožnika prenese polovični solastniški delež, predstavlja predpogodbo, vsled katere v zakonsko določenem materialnem prekluzivnem roku ni bila sklenjena glavna pogodba, zanemarja vsebino 995. in 996. člena OZ, ki ureja t. i. notranjo in zunanjo družbo. Ker civilna družba nima pravne osebnosti, ne more pridobivati pravic in prevzemati obveznosti v pravnem prometu in tudi ne more postati lastnica premoženja. Če družbenik ali poslovodja nasproti tretjim osebam nastopa v svojem imenu in na račun družbe, pridobi v razmerju s tretjo osebo pravice in obveznosti sam. Navedeno je v obravnavanem primeru storila toženka, ki se je v razmerju do tretjih zavezala kot izključna dolžnica po pogodbi o nakupu nepremičnine ter se tudi vknjižila kot izključna lastnica sporne nepremičnine. V notranjem razmerju s tožencem pa je zaradi skupnega namena pridobitve sporne nepremičnine sklenila dogovor, ki predstavlja pravni naslov za nastanek solastnine.
Za družbeno pogodbo posebna obličnost ni predpisana. Navedenega ne spreminja niti dejstvo, da je bil skupen namen družbe pravdnih strank ravno nakup oziroma pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Namenu predpisane obličnosti za posle, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičnini (52. člen OZ), je bilo zadoščeno že s pisnostjo pogodbe, ki jo je s tretjo osebo sklenila toženka kot nosilka pravic in obveznosti v zvezi s premoženjem v družbi v razmerju do tretjih.
Zatrjevano dejstvo, da sta pravdni stranki z dogovorom zasledovali izognitev kogentnemu režimu skupnega premoženja zakoncev, ne vpliva na veljavnost njunega dogovora. Ipso iure nastajanje skupnega premoženja med zakonci pomeni namreč, da sodi v skupno premoženje vse, kar sta zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, ne glede na to, kateri izmed njiju je sicer nominalni nosilec materialnopravnih upravičenj v razmerju do tretjih oseb.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – vmesni sklep – primerna strokovna podlaga – elaborat – pripombe na izvedensko mnenje – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je bilo doseženo soglasje udeležencev, kako naj se popravi elaborat, ni vsebinsko obravnavalo pripomb pritožnika na izvedeniško mnenje in njegovega odgovora na pripombe četrtega udeleženca, niti jih pri izdelavi dopolnitev izvedeniškega poročila ni upošteval izvedenec, je bila pritožniku kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0070716
ZGJS člen 3, 7, 26, 68, 68/1, 68/1-1. ZPP člen 458. ZLS člen 21.
pokopališka in pogrebna dejavnost – urejanje in vzdrževanje pokopališč – oddajanje grobov v najem – merila za določanje cene letne najemnine – obveznost plačevanja najemnine – višina najemnine
Razlogov za različno višino najemnin grobov na mestnih in primestnih pokopališčih ni. Dejstvo, da so bile cene na primestnih pokopališčih, dokler upravljalec ni bila tožeča stranka, nižje, ne utemeljuje nadaljnjega neenakega obravnavanja najemnikov grobov na mestnih in primestnih pokopališčih. Tožeča stranka namreč nudi enake storitve tako na mestnih kot primestnih pokopališčih. Cena se oblikuje za vse enako glede na velikost grobnega prostora. Cene so bile oblikovane skladno s predpisi in v predpisanem postopku, zato so obvezujoče za vse imetnike grobov na pokopališčih, kjer opravlja gospodarsko javno službo tožeča stranka.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo tretji osebi – sodna pristojnost – sklepčnost tožbe
Izdaja nove odločbe o varstvu in vzgoji ter o stikih ni možna, če v ta postopek nista vključena oba starša, ki sta bila stranki pravdnega postopka, v katerem je bilo odločeno, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo enemu od staršev.
V primeru, ko se na priposestvovanje sklicuje oseba, ki v upravnem postopku ni imela možnosti sodelovanja, rezultat tega postopka taki osebi ne sme iti v škodo niti z učinkom pravnomočnosti niti s tem, da bi se sodišče v morebitnem kasnejšem postopku, v katerem bi ta oseba uveljavljala določene pravice, sklicevalo na dejanske ugotovitve iz prejšnjega postopka. Upoštevaje navedeno stališče in ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bila odločba o nacionalizaciji v letu 1974 izdana A.H. na podlagi 7.a člena Zakona o nacinalizaciji, da se A.H. dejansko nikoli ni štel za lastnika sporne parcele in da A.H. ni bil tožnikov pravni prednik, tožnika torej upravna odločba o nacionalizaciji ne veže, zaradi česar iz tega razloga tudi ni ovir za tožnikov uspeh s tožbenim zahtevkom zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine na ugotovitev originalne pridobitve lastninske pravice (s priposestvovanjem).
Tožeča stranka neutemeljeno trdi, da jo je predpogodba prenehala zavezovati, ker je do spremenjenih okoliščin prišlo sicer po izteku roka, ki je bil v predpogodbi določen za sklenitev glavne pogodbe, a znotraj šestmesečnega roka, šteto od navedenega datuma dalje. Prezre, da sta pravdni stranki zavarovali izpolnitev predpogodbe (izpolnitev se je nanašala na sklenitev glavne pogodbe) z izročitvijo are, zato je sodišče v zadevi moralo uporabiti določbo 65. člena OZ o posledicah neizpolnitve pogodbe v primerih, ko je dana ara.
ZMZPP člen 3, 18, 18/1, 18/6, 38, 38/1. ZPP člen 7, 7/1, 55. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.
uporaba tujega prava - uporaba BGB - spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče - skupno premoženje zakoncev - vlaganja v nepremičnino - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - posebno premoženje - novo izvedensko mnenje
Če sta obe pravdni stranki slovenska državljana, je uporaba slovenskega materialnega prava za njuno zakonsko premoženjsko razmerje pravilna (prvi odstavek 38. člena ZMZPP). V kolikor nimata istega državljanstva, je ob dejstvu, da nimata niti stalnega prebivališča v isti državi, po tretjem odstavku 38. člena ZMZPP treba uporabiti pravo države, v kateri sta imela zadnje skupno prebivališče. To je Nemški civilni zakonik (BGB).
EZ člen 59, 59/5. EZ-1 člen 473, 473/5. ZNP člen 37, 168, 168/1, 177. ZUreP člen 93, 93/3.
višina sodnega depozita - ocenjena odškodnina za nepremičnino - varščina - nujni postopki - nujni postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev - javna korist
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 473. člena EZ-1 predpogoj v primeru, ko teče postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po EZ-1 in se ta postopek šteje za nujen, če je javna korist izkazana v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1, in če razlastitveni upravičenec (v našem primeru predlagatelj) pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini 1/2 ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi ter se s tem šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
Tožnik je kot družinskega člana navedel svojo ženo, pri čemer v izjavi o premoženjskem stanju ni navedel podatkov o njenem dohodkovnem in premoženjskem stanju. Poleg tega ni navedel višine bančnih prihrankov. Ob tem, da tožnik ne trdi, da bi razen sebe preživljal še koga drugega, ter da ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena o obstoju okoliščin iz 3. odstavka 11. člena ZST-1, ni bilo razlogov, da bi prvo sodišče lahko ugodilo njegovemu predlogu.
ZZZDR člen 4, 5a, 116, 116/1. EKČP člen 8. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 18.
odvzem roditeljske pravice - neozdravljiva bolezen - duševna bolezen - duševna motnja - varstvo otrokovih koristi - starševske dolžnosti - skrb za otroka - varstvo in vzgoja otroka - ogroženost otroka - zapustitev otroka - odvzem otroka - rejništvo
Odvzem roditeljske pravice je najtežji ukrep zoper starše, podrejen pa je varstvu koristi otroka. Določba 116. člena ZZZDR, interpretirana upoštevaje prioritetni kriterij največje koristi otroka, po mnenju pritožbenega sodišča ne izključuje primerov, ko je objektivno izkazano, da roditelj ne skrbi in (trajno) ne bo mogel skrbeti za otroka.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbo, da je sodišče prve stopnje roditeljsko pravico nasprotni udeleženki odvzelo zgolj zaradi duševne bolezni. V tej zvezi je prišlo do zanesljive ugotovitve glede prognoze bolezni in nezmožnosti nasprotne udeleženke, da bi (čeprav vsled rednega izvajanja terapije zazdravljena oziroma v remisiji, ko v okviru svojih sposobnosti sicer lahko funkcionira v vsakdanjem življenju) lahko prevzela skrb in vzgojo za hčerko, česar pritožba s svojim v pritožbi izraženim nestrinjanjem ne more omajati, pri čemer je okoliščine pravilno presojalo izhajajoč iz načela največje koristi otroka (5.a člen ZZZDR in 3. in 18. člen KZNOP). Temu osnovnemu vodilu se je potrebno podrediti tudi pri tehtanju varstva roditeljske pravice in drugih ustavnih in konvencijskih pravic staršev, v konkretnem primeru matere. Pri tehtanju koristi in pravic otroka s tehtanjem pravic matere ni mogoče dati prednosti interesu matere po ohranitvi roditeljske pravice, ki je dejansko glede na vse ugotovljene okoliščine, tudi tiste glede izvajanja stikov (glede na njihovo kvalitativno raven) brez prave vsebine, izvotljena.
Ni mogoče pritrditi pritožbi, ko izpostavlja, da bi bile ob načelu najblažjega posega koristi mladoletne E. z rejništvom dovolj zavarovane ter da je po drugi strani kršena pritožničina pravica do družinskega življenja. Načelo najblažjega posega napotuje na izbiro ukrepa, ki bo najmanj prizadel starše, a je na mestu le, če bi bile z njim koristi otroka dovolj zavarovane. V tem primeru, ko se je izkazalo, da mladoletna E., ki z materjo ne živi že od svojega četrtega tedna in se k njej ne bo mogla več vrniti (očetu je bila s pravnomočno odločbo roditeljska pravica odvzeta že v prejšnjem sojenju) in ko je stikovanje vsebinsko prazno in deklici ne more prinesti koristi, ni mogoče zagovarjati stališča, da sedanji ukrep povsem zadostno ščiti koristi mladoletne E.
V obravnavanem primeru zakoniti zastopnik vlaga pritožbo v svojem imenu (namesto: v imenu varovanca, ki ga zastopa kot zakoniti zastopnik). Čeprav je vložena v korist predlagatelja, je pritožba nedovoljena. Zakoniti zastopnik nima izvirne in neposredne (lastne) pritožbene legitimacije.