Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082306
OZ člen 953, 953/1.
izključitev iz zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja - družbenik zavarovanca - materialno pravo - pogodbeno pravo - splošni zavarovalni pogoji
Zavarovalna pogodba s splošnimi pogoji predstavlja materialno pravo in jo je potrebno uporabiti tako, kot je v njej dogovorjeno. Določba 1. odstavka 953. člena OZ izrecno dopušča v okviru pogodbene svobode izključitev posameznih rizikov iz zavarovanja odškodninskih zahtevkov.
Zavarovalno pogodbo s toženo stranko je sklenila družba ..., katere družbenik do višine 50 % je tožnik že od 10. 11. 2008, torej tudi v času škodnega dogodka 29. 1. 2011. Zavarovalno kritje zato ni podano, ker so po določbi 11. točke 3. odstavka 3. člena zavarovalnih pogojev iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zavarovanca in njegovih svojcev ter družbenikov zavarovanca ter njihovih svojcev.
Sodišče prve stopnje odločitve o predlogu za zmanjšanje nujnega deleža pravilno ni oprlo le na ugotovljeno gospodarsko zmožnost kmetije, ampak v skladu z 2. odstavkom 14. člena ZDKG upoštevalo vse okoliščine primera, poleg gospodarske zmožnosti kmetije tudi premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je bil neupravičeno odsoten z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083413
OZ člen 51. ZPP člen 286b.
najemno razmerje – povrnitev vlaganj – dogovor o povrnitvi vlaganj – neobličnost pogodbe – dokaz z zaslišanjem izvedenca – opustitev izvedbe dokaza – pravočasnost grajanja procesnih kršitev
Prvo sodišče je ob zaključku glavne obravnave smiselno zavrnilo ostale neizvedene dokaze; in ko je toženec videl, da prvo sodišče ne bo izvedlo še zaslišanja izvedenca, bi moral opozoriti sodišče, da vztraja pri izvedbi tega dokaza in uveljavljati kršitev določb postopka zaradi opustitve izvedbe dokaza. Ker kršitve določb postopka pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal takoj, ko je bilo to mogoče, se nanjo ne more več sklicevati.
ZZZDR v 227. členu določa, da se lahko nepopolne posvojitve spremenijo v popolne, če so podani pogoji, ki po tem zakonu veljajo za popolno posvojitev, sicer pa zanje veljajo določbe TZP. Citirano določbo gre razlagati v smislu, da imajo dosedanji posvojenci in posvojitelji zgolj možnost, da svoje razmerje na novo uredijo, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
Za normalno bivanje v stanovanjskih prostorih je potrebna topla voda, kar še posebej velja za tožnika, glede na njegovo starost in izkazane zdravstvene težave, zato odklop tople vode za tožnika lahko predstavlja nevarnost nastanka nenadomestljive škode, ki bi mu lahko nastala na njegovem zdravju.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine – denarni zahtevek – obligacijskopravni zahtevek – napotitev na pravdo – verjetnejša pravica – vpis v zemljiško knjigo – skupno premoženje zakoncev – zakonska domneva
Zahtevek pritožnice ni zahtevek po 32. členu ZD, saj se ne glasi na izločitev deleža na zapustnikovem premoženju. Vrednost deleža, ki naj bi se izločil, je samo izjemoma (ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna) mogoče zahtevati v denarju. Pritožnica takšnih izjemnih okoliščin niti ni zatrjevala. Poleg tega ni zatrjevala dejanske pridobitne skupnosti z zapustnikom, navedla pa ni niti deleža, katerega vrednost naj bi bila 10.000,00 EUR. Gre torej zgolj za obligacijski (obogatitveni) zahtevek.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013422
ZDR člen 184. OZ člen 153, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - streljanje z avtomatsko puško - nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti
Tožnik je utrpel trenutno srednje hudo telesno bolečino, ko je zračni val pri streljanju z avtomatsko puško z razdalje 30 centimetrov prišel do desnega sluhovoda tožnika in ga je uho zaznalo kot pok. Občasne lahke bolečine je imel tožnik še približno 15 mesecev. Poleg tega je trpel nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, saj je moral takoj po poškodbi iskati zdravniško pomoč, bil je v bolnišničnem zdravljenju, kasneje pa je moral še velikokrat na obisk k zdravniku. Zato je tožnik iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti upravičen do pravične denarne odškodnine v znesku 2.300,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0078997
ZOdvT Tarifna številka 3100, 3101.
pravdni stroški v nepravdnem postopku - nagrada za postopek
V nepravdnem postopku, kjer je dejavnost odvetnika omejena na postavitev zahtevka in na prejem odločbe, se nagrada po tarifni številki 3100 ZOdvT zniža ob upoštevanju količnika 0,8.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0070716
ZGJS člen 3, 7, 26, 68, 68/1, 68/1-1. ZPP člen 458. ZLS člen 21.
pokopališka in pogrebna dejavnost – urejanje in vzdrževanje pokopališč – oddajanje grobov v najem – merila za določanje cene letne najemnine – obveznost plačevanja najemnine – višina najemnine
Razlogov za različno višino najemnin grobov na mestnih in primestnih pokopališčih ni. Dejstvo, da so bile cene na primestnih pokopališčih, dokler upravljalec ni bila tožeča stranka, nižje, ne utemeljuje nadaljnjega neenakega obravnavanja najemnikov grobov na mestnih in primestnih pokopališčih. Tožeča stranka namreč nudi enake storitve tako na mestnih kot primestnih pokopališčih. Cena se oblikuje za vse enako glede na velikost grobnega prostora. Cene so bile oblikovane skladno s predpisi in v predpisanem postopku, zato so obvezujoče za vse imetnike grobov na pokopališčih, kjer opravlja gospodarsko javno službo tožeča stranka.
Tožnik je kot družinskega člana navedel svojo ženo, pri čemer v izjavi o premoženjskem stanju ni navedel podatkov o njenem dohodkovnem in premoženjskem stanju. Poleg tega ni navedel višine bančnih prihrankov. Ob tem, da tožnik ne trdi, da bi razen sebe preživljal še koga drugega, ter da ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena o obstoju okoliščin iz 3. odstavka 11. člena ZST-1, ni bilo razlogov, da bi prvo sodišče lahko ugodilo njegovemu predlogu.
V primeru, ko se na priposestvovanje sklicuje oseba, ki v upravnem postopku ni imela možnosti sodelovanja, rezultat tega postopka taki osebi ne sme iti v škodo niti z učinkom pravnomočnosti niti s tem, da bi se sodišče v morebitnem kasnejšem postopku, v katerem bi ta oseba uveljavljala določene pravice, sklicevalo na dejanske ugotovitve iz prejšnjega postopka. Upoštevaje navedeno stališče in ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bila odločba o nacionalizaciji v letu 1974 izdana A.H. na podlagi 7.a člena Zakona o nacinalizaciji, da se A.H. dejansko nikoli ni štel za lastnika sporne parcele in da A.H. ni bil tožnikov pravni prednik, tožnika torej upravna odločba o nacionalizaciji ne veže, zaradi česar iz tega razloga tudi ni ovir za tožnikov uspeh s tožbenim zahtevkom zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine na ugotovitev originalne pridobitve lastninske pravice (s priposestvovanjem).
Tožeča stranka neutemeljeno trdi, da jo je predpogodba prenehala zavezovati, ker je do spremenjenih okoliščin prišlo sicer po izteku roka, ki je bil v predpogodbi določen za sklenitev glavne pogodbe, a znotraj šestmesečnega roka, šteto od navedenega datuma dalje. Prezre, da sta pravdni stranki zavarovali izpolnitev predpogodbe (izpolnitev se je nanašala na sklenitev glavne pogodbe) z izročitvijo are, zato je sodišče v zadevi moralo uporabiti določbo 65. člena OZ o posledicah neizpolnitve pogodbe v primerih, ko je dana ara.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo tretji osebi – sodna pristojnost – sklepčnost tožbe
Izdaja nove odločbe o varstvu in vzgoji ter o stikih ni možna, če v ta postopek nista vključena oba starša, ki sta bila stranki pravdnega postopka, v katerem je bilo odločeno, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo enemu od staršev.
ZZZDR člen 4, 5a, 116, 116/1. EKČP člen 8. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 18.
odvzem roditeljske pravice - neozdravljiva bolezen - duševna bolezen - duševna motnja - varstvo otrokovih koristi - starševske dolžnosti - skrb za otroka - varstvo in vzgoja otroka - ogroženost otroka - zapustitev otroka - odvzem otroka - rejništvo
Odvzem roditeljske pravice je najtežji ukrep zoper starše, podrejen pa je varstvu koristi otroka. Določba 116. člena ZZZDR, interpretirana upoštevaje prioritetni kriterij največje koristi otroka, po mnenju pritožbenega sodišča ne izključuje primerov, ko je objektivno izkazano, da roditelj ne skrbi in (trajno) ne bo mogel skrbeti za otroka.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbo, da je sodišče prve stopnje roditeljsko pravico nasprotni udeleženki odvzelo zgolj zaradi duševne bolezni. V tej zvezi je prišlo do zanesljive ugotovitve glede prognoze bolezni in nezmožnosti nasprotne udeleženke, da bi (čeprav vsled rednega izvajanja terapije zazdravljena oziroma v remisiji, ko v okviru svojih sposobnosti sicer lahko funkcionira v vsakdanjem življenju) lahko prevzela skrb in vzgojo za hčerko, česar pritožba s svojim v pritožbi izraženim nestrinjanjem ne more omajati, pri čemer je okoliščine pravilno presojalo izhajajoč iz načela največje koristi otroka (5.a člen ZZZDR in 3. in 18. člen KZNOP). Temu osnovnemu vodilu se je potrebno podrediti tudi pri tehtanju varstva roditeljske pravice in drugih ustavnih in konvencijskih pravic staršev, v konkretnem primeru matere. Pri tehtanju koristi in pravic otroka s tehtanjem pravic matere ni mogoče dati prednosti interesu matere po ohranitvi roditeljske pravice, ki je dejansko glede na vse ugotovljene okoliščine, tudi tiste glede izvajanja stikov (glede na njihovo kvalitativno raven) brez prave vsebine, izvotljena.
Ni mogoče pritrditi pritožbi, ko izpostavlja, da bi bile ob načelu najblažjega posega koristi mladoletne E. z rejništvom dovolj zavarovane ter da je po drugi strani kršena pritožničina pravica do družinskega življenja. Načelo najblažjega posega napotuje na izbiro ukrepa, ki bo najmanj prizadel starše, a je na mestu le, če bi bile z njim koristi otroka dovolj zavarovane. V tem primeru, ko se je izkazalo, da mladoletna E., ki z materjo ne živi že od svojega četrtega tedna in se k njej ne bo mogla več vrniti (očetu je bila s pravnomočno odločbo roditeljska pravica odvzeta že v prejšnjem sojenju) in ko je stikovanje vsebinsko prazno in deklici ne more prinesti koristi, ni mogoče zagovarjati stališča, da sedanji ukrep povsem zadostno ščiti koristi mladoletne E.
EZ člen 59, 59/5. EZ-1 člen 473, 473/5. ZNP člen 37, 168, 168/1, 177. ZUreP člen 93, 93/3.
višina sodnega depozita - ocenjena odškodnina za nepremičnino - varščina - nujni postopki - nujni postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev - javna korist
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 473. člena EZ-1 predpogoj v primeru, ko teče postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po EZ-1 in se ta postopek šteje za nujen, če je javna korist izkazana v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1, in če razlastitveni upravičenec (v našem primeru predlagatelj) pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini 1/2 ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi ter se s tem šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
ZMZPP člen 3, 18, 18/1, 18/6, 38, 38/1. ZPP člen 7, 7/1, 55. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.
uporaba tujega prava - uporaba BGB - spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče - skupno premoženje zakoncev - vlaganja v nepremičnino - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - posebno premoženje - novo izvedensko mnenje
Če sta obe pravdni stranki slovenska državljana, je uporaba slovenskega materialnega prava za njuno zakonsko premoženjsko razmerje pravilna (prvi odstavek 38. člena ZMZPP). V kolikor nimata istega državljanstva, je ob dejstvu, da nimata niti stalnega prebivališča v isti državi, po tretjem odstavku 38. člena ZMZPP treba uporabiti pravo države, v kateri sta imela zadnje skupno prebivališče. To je Nemški civilni zakonik (BGB).
objava popravka - naslov popravka - podpis popravka - pravica do objave popravka - nesorazmerno dolgo besedilo - odklonitveni razlog - popravek v širšem smislu - dostop do medija
Odsotnost naslova popravka, ki naj se objavi, je hiba, ki jo po 1. odstavku 28. člena ZMed sme in mora popraviti urednik, če so sicer drugi zakonski pogoji za objavo izpolnjeni.