Delovna doba tožnika pri toženi stranki in njenih prednikih je skupno znašala 26 dopolnjenih let. Zato mu skladno s 3. alinejo 109. člena ZDR pripada odpravnina v višini 1/3 osnove (njegove povprečne mesečne plače, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Skladno z določili ZDoh-2 in ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna od razlike med bruto zneskom pripadajoče odpravnine in desetkratnikom povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji odvesti za tožnika akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati tako dobljeni neto znesek.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivda - trditveno in dokazno breme - opustitev varnostnih ukrepov - varstvo pri delu - vzročna zveza - krivdna odgovornost delodajalca
Za razsojo vprašanja, ali je podana pravno relevantna vzročna zveza, je potrebno ugotoviti, ali so bili prekršeni (konkretni) predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta norma preprečiti.
87. člena ZZVZZ določa krivdno odgovornost delodajalca za nastalo škodo in ne objektivne odgovornosti.
tožba na izbris znamke - predpostavke - znamka v sliki - znamka v besedi - enakost ali podobnost znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - verjetnost zmede v javnosti
ZDZdr člen 30, 31, 33, 39, 47, 47/3. ZPP člen 224.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zaslišanje pridržane osebe - zapisnik - javna listina
Ker gre za nujne postopke (33. člen ZDZdr) so v zakonu določeni izjemno kratki roki za opravo procesnih dejanj sodišča, kar je v korist pridržanih oseb. Smiselna uporaba določb ZNP in ZPP glede rokov za zaslišanje tako ne pride v poštev.
ZDR člen 42, 126, 126/1, 126/2, 129, 129/1, 129/2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 42, 42/1, 47. SKPgd člen 47.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - plačilo za poslovno uspešnost - dodatek za delovno dobo - individualna pogodba o zaposlitvi - znižanje plače
Po presoji Vrhovnega sodišča ni ovir, da se delavec in delodajalec ne bi mogla dogovoriti, da se dodatek za delovno dobo ne izkazuje posebej na plačilni listi, temveč se v pogodbi o zaposlitvi določi višja višina, ki pa poleg pripadajoče osnovne plače obsega tudi dodatek za delovno dobo pod pogojem, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
Pravdni stranki sta na podlagi pogodbe o zaposlitvi določili plačo tožnice, ki je vključevala tudi dodatek za delovno dobo. Ob upoštevanju minimalnih pravic po PKP je zato potrebno zaključiti, da zahtevek tožnice za plačilo dodatka za delovno dobo za sporno obdobje ni utemeljen.
Tožena stranka v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, da je bilo znižanje plače tožene stranke v celotnem obdobju utemeljeno oziroma izkazano s sklepi direktorja. Zato zgolj sklicevanje na težko ekonomsko in finančno situacijo pri toženi stranki in kasnejšo prisilno poravnavo ne more utemeljiti zakonitosti znižanja plače tožeče stranke za 10 % v celotnem spornem obdobju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu obdelovalec kovin na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zaradi zmanjšanja naročil kupcev iz tujine se je prodaja izdelkov pri toženi stranki bistveno znižala, zmanjšal se je tudi plan proizvodnje. Tožena stranka je prerazporejala delavce zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - gostota pokojninske dobe
Tožnica je ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z 23. 11. 2012, dopolnila 60 let starosti, zato bi ji bilo mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine le, če bi bil izpolnjen še pogoj gostote pokojninske dobe (torej, če bi od njenega 20 leta starosti do dneva nastanka invalidnosti v letu 2012 dopolnila najmanj 13 let in 4 mesece pokojninske dobe). Ta pogoj v tožničinem primeru ni izpolnjen, zato njen tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – opustitev vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo – smrt prodajalca – tožba na ugotovitev lastninske pravice zoper dediče – pravno priznana škoda
Od leta 1987 do prodajalčeve smrti je imela tožeča stranka premoženjske pravice na kupljenih nepremičninah v razmerju do prodajalca na podlagi kupoprodajne pogodbe (učinek inter partes). S prodajalčevo smrtjo pa je tožeča stranka premoženje izgubila, saj je z dnevom smrti zemljiškoknjižnega lastnika postalo to premoženje del zapuščine.
Če je tožeča stranka menila, da bo z revizijo zoper pravnomočno sodbo uspela, to ne more biti podlaga za sklepanje, da po prejemu pravnomočne sodbe, s katero je bil njen zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah zoper dediče zavrnjen, za škodo še ni zvedela. Že na podlagi pravnomočne sodbe je imela namreč zbrane vse elemente, da določi višino odškodninskega zahtevka; stališča v tožbi, da ji je bila višina škode znana šele z dnem, ko je prejela odločitev Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije pa tožeča stranka ni utemeljila z nobenimi relevantnimi dejstvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0077137
OZ člen 190, 333, 333/1. ZPP člen 154, 154/1. ZOdvT člen 14. ZOdvT tarifna številka 3100.
neupravičena pridobitev - trajno dolžniško razmerje - odpoved - enostransko obveznostno razmerje - najemna pogodba - uporabnina - nagrada za postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku - uspeh v pravdi
Odpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, s katero izjavi, da želi, da obveznostno razmerje preneha, pri čemer oblika za odpoved ni predpisana.
Če se zadeva v okviru pravnih sredstev vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem vračuna v nagrado za postopek v ponovljenem postopku. Slednje pa ne velja za nagrado za narok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0073406
OZ člen 689, 950, 950/1. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz tovora (CMR) člen 17.
mednarodni cestni prevoz blaga – zavarovanje prevozniške odgovornosti – izključitev zavarovalnega kritja – krivda zavarovanca – preprečevanje zavarovalnega primera – razlaga splošnih pogojev – tatvina priklopnega vozila
Splošni pogoji v 7. točki 1. odstavka 3. člena izključujejo iz zavarovalnega kritja tudi škodo, ki je nastala v času, ko priklopnik ali polpriklopnik ni priključen na vlečno vozilo, razen če se je priklopnik ali polpriklopnik nahajal v zaklenjeni garaži ali ograjenem in zaklenjenem osvetljenem dvorišču ali na 24 ur varovanem parkirišču. Tudi tako opredeljen izključitveni razlog je potrebno razumeti v smislu dogovorjenih ukrepov, ki jih mora zagotoviti zavarovanec za preprečevanje nastanka zavarovalnega primera. Zato je tudi v takšnem primeru mogoče izključiti kritje zavarovalnice samo v tistih primerih, ko je nastanek tega dejanskega stanu mogoče pripisati krivdnemu ravnanju zavarovanca. Zavarovalnega kritja torej ni mogoče izključiti v tistih primerih, ko je dejanski stan iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev posledica ravnanja tretje osebe, na katero zavarovanec nima vpliva, kakor tudi voznika, v kolikor je pri tem ravnal v izrecnem nasprotju z navodili zavarovanca. Drugačna razlaga bi namreč pripeljala do rezultata, da bi tožena stranka zagotavljala kritje za škodo, ki bi izvirala celo iz naklepno povzročene škode s strani voznika (tatvine), izključeno pa bi bilo kritje škode, povzročene zgolj iz voznikove malomarnosti.
ZZVZZ člen 87, 87/1, 87/2. ZVZD člen 24, 24/1, 24/2. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih člen 4.
vzročna zveza – poškodba pri delu – odgovornost delodajalca – regresni zahtevek – neopravljen zdravstveni pregled – postavitev koordinatorja za varnost in zdravje pri delu – nadzor delodajalca – nadzor delodajalca nad delavci
Delodajalec je dolžan povrniti škodo tožeči stranki v primerih, če ni izvedel ustreznih ukrepov varstva pri delu, posledica opustitve pa je poškodba. Pomen kršenega predpisa mora biti tak, da bi ravnanje v skladu s tem predpisom nastanek poškodbe preprečilo.
Zavod ima regresni zahtevek do delodajalca, če ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ni bil opravljen zdravstveni pregled. Vendar je ta regresni zahtevek omejen: ZZZS lahko postavi takšen zahtevek, če poškodovani delavec ni bil zdravstveno sposoben za opravljanje določenih del oziroma nalog, če je bila njegova nesposobnost ugotovljena z zdravstvenim pregledom.
Postavitev koordinatorja za varnost in zdravje pri delu je dolžnost naročnika ali nadzornika projekta (in ne podizvajalca).
Delodajalec praviloma ni dolžan ves čas vršiti nadzora nad svojimi delavci. Vsebina in obseg nadzora je odvisna od zahtevnosti in kompleksnosti delovnih opravil, ocene njihove nevarnosti ter drugih dejanskih okoliščin. Bolj skrben nadzor se tako zahteva v primeru varnostno bolj tveganih opravil. Enostavnejša opravila pa strožji nadzor zahtevajo zgolj v izjemnih okoliščinah.
invalidnost I. kategorije - zakonske zamudne obresti - odškodnina
ZPIZ-2 določbe, s katero bi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti urejal, tako kot je bilo to urejeno v drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1, nima več. Vendar to ne pomeni, da s 1. 1. 2013 ni več podlage za nadaljnje priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, če je le-ta bila priznana še v času veljavnosti ZPIZ-1. V takšnem primeru ZPIZ-2 na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti in nadaljnji tek nima nobenega vpliva.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-9. Uredba o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči člen 2, 2/1, 2/2, 2/3. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
brezposelnost - denarno nadomestilo- opustitev obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo ter prejetih dodatnih dohodkih za opravljeno delo - pripadniki civilne zaščite
Po 2. členu Uredbe o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči pripadnikom civilne zaščite, ki prejemajo nadomestilo za primer brezposelnost, ta denarna dajatev pripada tudi med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. V konkretnem primeru ne gre za poklicno opravljanje teh nalog, in prejemek po delovršni pogodbi med tožnikom in občino ne predstavlja dohodka iz naslova dela, temveč gre v skladu z namenom obeh pogodbenih strank izključno za povračilo stroškov prevoza. Zato v predmetni zadevi ni mogoče uporabiti določbe devete alineje prvega odstavka 65. člena ZUDT (po kateri pravica do denarne nadomestila za brezposelnost uživalcu preneha s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo). Tožnik nosilca zavarovanja o prejetem znesku iz naslova povračila potnih stroškov ni bil dolžan obvestiti. Zato sta izpodbijana posamična upravna akta o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - invalidnost - invalid
Tožnica je bila z odločbo ZPIZ razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „pomožni delavec II z omejitvami“. Delo tožnice po pogodbi o zaposlitvi je ustrezalo in bilo prilagojeno omejitvam tožnice po odločbah ZPIZ. Tožena stranka zato tožnici ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, ker delavki ne more zagotoviti primernega dela, če ji takšno delo glede na odločbo ZPIZ že zagotavlja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zagovor
Dostava pekovskih izdelkov z zamudo je utemeljen razlog za oceno, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil. Zato je tožena stranka tožniku na podlagi četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 (po katerem, delodajalec delavcu lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil) zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi negativne ocene poskusnega dela ne pride v poštev uporaba določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1 o tem, da mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor, ker se ta določba nanaša na redno odpoved iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga oziroma izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081855
ZPP člen 319. OZ člen 190, 191, 191/1. ZIZ člen 15. ZPSto-2 člen 24.
odtegljaj na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - plačilo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - vrnitev zaradi dvakratnega plačila - dvakratni prejem v izvršbi odtrganega zneska - neupravičena pridobitev - pravnomočen sklep o izvršbi - učinek pravnomočnega sklepa o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v izvršilnem postopku
Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ima značilnost pravnomočne sodne odločbe. Vsebinski učinek pravnomočne sodne odločbe je v tem, da so nanjo vezane stranke in sodišče. Pravnomočna sodna odločba obvelja in velja za resnično, četudi je sodišče odločilo nepravilno.
Tožeča stranka v izvršilnem postopku ni uspela s predlogom razveljavitve klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, ustavna pritožba v zvezi z odločbo višjega sodišča pa v tej zadevi ni bila sprejeta v obravnavo. S tem je tožeča stranka izčrpala pravna sredstva v zvezi z preizkusom (ne)pravilnosti vročanja sklepa o izvršbi, ki jo je v navedenem izvršilnem postopku pravilno uveljavljala kot postopkovno kršitev. Zato z odškodninskim zahtevkom do prvotožene stranke zaradi nepravilnega vročanja ne more uspeti.
ZPIZ-1 v 178. členu določa, da se uživalcu pokojnine, ki ponovno začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan in pridobi lastnost zavarovanca, pokojnina v tem času ne izplačuje. Z odločbo je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ima tožnik iz naslova družbeništva zasebne družbe d.o.o., v kateri je bil poslovodna oseba, po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 26. 3. 2005 dalje lastnost zavarovanca, čeprav je bil uživalec invalidske pokojnine že od leta 1992 dalje. Zato se tožniku za čas sočasne vključenosti v zavarovanje invalidska pokojnina ne izplačuje.
ZSV člen 21, 24, 24/1, 24/2, 24/2-3. ZZZPB člen 16.
denarna socialna pomoč - brezposelna oseba - prijava na zavodu
Tožnik v času izdaje upravne odločbe prve stopnje ni bil prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, čeprav bi se po določbi 16. člena ZZZPB lahko štel za brezposelno osebo. To na podlagi 1. odstavka 24. člena ZSV v zvezi s 3. alineo 2. odstavka 24. člena ZSV predstavlja krivdni razlog na strani tožnika, zaradi česar do denarne socialne pomoči ni upravičen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066627
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 157/2, 159, 159/4. OZ člen 131, 190. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1, 5/2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost tožbe – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – javna priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestila – o sebna veljavnost sporazuma in reprezentativnost zbornic – dejavnost diskotek – tarifa – uporaba tarife – civilna kazen – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – povzročitev škode – stroški terenskega preverjanja – dolžnost mesečnega poročanja – pravila o delitvi prihodka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZTG GZS pri sklepanju SS ni bila nosilec pooblastila za zastopanje uporabnikov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo diskotek oziroma točenja pijač in napitkov v diskotekah. Posledično SS za tovrstne uporabnike ni mogel ustvariti pravnih učinkov. Ker z reprezentativnimi združenji uporabnikov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo diskotek / točenja pijač v diskotekah, tožeča stranka ni sklenila drugega SS, je zaključek o derogaciji Tarife pravno zmoten. V primeru dejavnosti diskotek oziroma točenja pijač v diskotekah, pravno podlago višini tožbenim zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve in civilne kazni, tako še vedno predstavlja Tarifa.
Tožeča stranka mora del nadomestila uporabnikov za javno priobčitev fonogramov, ki predstavlja njen prihodek, med drugim nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, med katere sodijo tudi stroški terenskega preverjanja.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - poškodba pri delu - invalidnost I. kategorije - pravnomočna sodba
S pravnomočna sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožnik od določenega datuma dalje invalid I. kategorije invalidnosti. Zato je treba tudi v tem sporu upoštevati pravnomočno ugotovitev, da je tožnik od tega dne dalje popolnoma nezmožen za delo, ne glede na to, da je šlo v tem sporu za vprašanje začasne nezmožnosti za delo, v pravnomočno zaključenem postopku pa za ugotavljanje invalidnosti in s tem v zvezi za ugotavljanje delovne zmožnosti.