redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - invalidnost - invalid
Tožnica je bila z odločbo ZPIZ razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „pomožni delavec II z omejitvami“. Delo tožnice po pogodbi o zaposlitvi je ustrezalo in bilo prilagojeno omejitvam tožnice po odločbah ZPIZ. Tožena stranka zato tožnici ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, ker delavki ne more zagotoviti primernega dela, če ji takšno delo glede na odločbo ZPIZ že zagotavlja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zagovor
Dostava pekovskih izdelkov z zamudo je utemeljen razlog za oceno, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil. Zato je tožena stranka tožniku na podlagi četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 (po katerem, delodajalec delavcu lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil) zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi negativne ocene poskusnega dela ne pride v poštev uporaba določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1 o tem, da mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor, ker se ta določba nanaša na redno odpoved iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga oziroma izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dodatek za pomoč in postrežbo se prizna, kadar zavarovanec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb, to je, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Tožnik se lahko samostojno giba v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hrani, oblači in slači, se obuva in sezuva ter skrbi za osebno higieno, tudi pri opravljanju drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja, ne potrebuje pomoči. Zato tožnik ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
Delovna doba tožnika pri toženi stranki in njenih prednikih je skupno znašala 26 dopolnjenih let. Zato mu skladno s 3. alinejo 109. člena ZDR pripada odpravnina v višini 1/3 osnove (njegove povprečne mesečne plače, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Skladno z določili ZDoh-2 in ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna od razlike med bruto zneskom pripadajoče odpravnine in desetkratnikom povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji odvesti za tožnika akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati tako dobljeni neto znesek.
tožba na izbris znamke - predpostavke - znamka v sliki - znamka v besedi - enakost ali podobnost znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - verjetnost zmede v javnosti
ZDZdr člen 30, 31, 33, 39, 47, 47/3. ZPP člen 224.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zaslišanje pridržane osebe - zapisnik - javna listina
Ker gre za nujne postopke (33. člen ZDZdr) so v zakonu določeni izjemno kratki roki za opravo procesnih dejanj sodišča, kar je v korist pridržanih oseb. Smiselna uporaba določb ZNP in ZPP glede rokov za zaslišanje tako ne pride v poštev.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrnitev dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da se glede spornega dejstva, od kdaj dalje je pri tožnici podano takšno zdravstveno stanje, da ji gre pravica do pomoči in postrežbe, zaslišita dve priči in postavitev izvedenca medicinske stroke. Sodišče prve stopnje teh predlaganih dokazov ni izvedlo. V okviru dokaznega postopka je zaslišalo patronažno sestro in osebno zdravnico tožnice. Na glavni obravnavi je ostale dokazne predloge tožeče stranke zavrnilo kot nepotrebne. V sodbi ni navedlo vsebinskih razlogov za zavrnitev predlaganih dokazov. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave v postopku oz. kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - razlogi
Zmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje vzgojnih skupin pomeni ekonomski in organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela vzgojitelja pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Predstavlja tudi poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 115. členu ZOFVI, ki določa, da se za poslovne razloge štejejo spremembe programa vzgoje in izobraževanja, standardov, normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.
Zaradi občutno zmanjšanega vpisa dijakov v spornem šolskem letu je prenehala potreba po delu določenega števila vzgojiteljev na delovnem mestu, ki ga je zasedel tožnik. Zato je tožena stranka tožniku zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR-1 delodajalcem ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne nalaga več obveznosti, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga preverijo, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
ZDSS-1 v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Tožnik je tožbo vložil po izteku zakonsko določenega roka. Sodišče prve stopnje jo je zato pravilno na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP zavrglo.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - vročanje - pooblaščenec - odvetnik - osebno vročanje odvetniku – zakonska analogija
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP in odvetnikom, kadar vročitev po 133. in 138. členu ZPP ni mogoča. Po oceni Vrhovnega sodišča v procesnem pravu na podlagi zakonske analogije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve kot velja za fizične osebe. Zato je treba pri vročanju pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP tudi, ko se ta vročajo subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP in odvetnikom, uporabiti določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena, ki veljajo za fizične osebe. Zato sodba, ki je bila odvetniku vročena tako, da je bila spornega dne puščena v nabiralniku, ni bila pravilno vročena.
URS člen 26. ZGO-1 člen 50. ZZ člen 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do povračila škode – odgovornost države za škodo – odgovornost za obveznosti zavoda – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza – projektni pogoji – prekoračitev roka za izdajo soglasja – domneva o izdanem soglasju – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri obravnavanju oblastvenega posega je potrebno ugotoviti, katero „vzročno“ ravnanje javnopravne osebe je povzročilo škodo prizadetemu.
Neizdaja projektnih pogojev v zakonskem roku, tožeči stranki ni mogla povzročiti nobene škode, še več, zakonska domneva o izdanem soglasju je bila njej v dobro in ne v škodo. Tudi kasnejši postopek oblasti organov, ki je privedel do zavrnitve soglasja in neizdaje gradbenega dovoljenja, ni bil protipraven. Zato o kakršnemkoli trajanju protipravnega stanja ne moremo govoriti.
odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - krivdna odgovornost - padec na poledenelem parkirišču - skrbnost dobrega strokovnjaka
Za čiščenje in vzdrževanje parkirišča, kot javne površine je odgovoren lastnik parkirišča, ki je sklenil tudi pogodbo o rednem vzdrževanju le-tega s podizvajalcem.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe po 90. členu ZDR in instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu po 90.a členu ZDR ni možno enačiti. V konkretnem primeru je šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. V takšnem primeru delodajalec delavcu ni dolžan izplačati odpravnine po 109. členu ZDR le v primeru, če delavec takšno ponudbo sprejme in če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. V primeru, ko delavec sklenitev take pogodbe odkloni, je kljub temu upravičen do odpravnine. Zato se tožena stranka s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ni razbremenila obveznosti plačila odpravnine tožniku, čeprav tožnik ponudbe ni sprejel.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066627
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 157/2, 159, 159/4. OZ člen 131, 190. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1, 5/2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost tožbe – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – javna priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestila – o sebna veljavnost sporazuma in reprezentativnost zbornic – dejavnost diskotek – tarifa – uporaba tarife – civilna kazen – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – povzročitev škode – stroški terenskega preverjanja – dolžnost mesečnega poročanja – pravila o delitvi prihodka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZTG GZS pri sklepanju SS ni bila nosilec pooblastila za zastopanje uporabnikov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo diskotek oziroma točenja pijač in napitkov v diskotekah. Posledično SS za tovrstne uporabnike ni mogel ustvariti pravnih učinkov. Ker z reprezentativnimi združenji uporabnikov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo diskotek / točenja pijač v diskotekah, tožeča stranka ni sklenila drugega SS, je zaključek o derogaciji Tarife pravno zmoten. V primeru dejavnosti diskotek oziroma točenja pijač v diskotekah, pravno podlago višini tožbenim zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve in civilne kazni, tako še vedno predstavlja Tarifa.
Tožeča stranka mora del nadomestila uporabnikov za javno priobčitev fonogramov, ki predstavlja njen prihodek, med drugim nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, med katere sodijo tudi stroški terenskega preverjanja.
prisilna poravnava – alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže – sprememba načrta finančnega prestrukturiranja – rok za dopolnitev nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja
Potem, ko je dolžnik vložil zahtevo za dovolitev spremembe NFP, ga je sodišče s sklepom z dne 7. 8. 2014 pozvalo k dopolnitvi nepopolne zahteve v osmih dneh po prejemu sklepa skladno s 1. odstavkom 183. člena ZFPPIPP. Postopek v zvezi z nepopolno zahtevo dolžnika za spremembo NFP sodišču ne daje podlage za podaljšanje roka iz 1. odstavka 183. člena ZFPPIPP za dopolnitev nepopolne zahteve za dovolitev spremembe NFP, ker tako podaljšanje ZFPPIPP v 3. odstavku 183. člena izrecno prepoveduje.
S sodbo pritožbenega sodišča je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 30. 11. 2006 in mu z vsemi pravicami traja do 21. 12. 2006. Tožnik je, kot izhaja iz zahtevka za vračilo izplačanih sredstev denarnega nadomestila z dne 16. 6. 2014, denarno nadomestilo prejemal od 1. 12. 2006 do 31. 8. 2007. Tako ob prejemu pravnomočne sodbe v letu 2008 nadomestila ni več prejemal. Ker mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo s 30. 11. 2006, je na Zavod RS za zaposlovanje sporočil pravilni datum prenehanja delovnega razmerja.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD člen 5, 5/1, 9, 9/2, 25. ZPP člen 165, 165/2, 358, 358-5.
poškodba pri delu – odgovornost delodajalca – regresni zahtevek – varstvo pri delu – dolžnost nadzora – sprememba prvostopenjske odločbe – pravdni stroški
Zahteva, da bi bilo treba delavcu dati navodila za vsako, še tako očitno in banalno opravilo, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu. Končno ni le delodajalec dolžan skrbeti za varnost pri delu, temveč mora tudi delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje. Dolžnosti nadzora tudi ni mogoče razumeti na način, da mora biti ta nadzor vseobsežen in zato na gradbišču ves čas prisoten delodajalčev zastopnik. Obseg nadzora je pač odvisen od samega dela in njegove nevarnosti.
Glede na skladnost mnenj invalidskih komisij z ostalo medicinsko dokumentacijo in tožničino pavšalno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, sodišče prve stopnje ni imelo razloga za nadaljevanje dokaznega postopka. Z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke tožnici ni bila odvzeta možnost dokazovanja.
Pri tožnici v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njej ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejena, zato pri tožnici delovna zmožnost ni zmanjšana. Zato njen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu obdelovalec kovin na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zaradi zmanjšanja naročil kupcev iz tujine se je prodaja izdelkov pri toženi stranki bistveno znižala, zmanjšal se je tudi plan proizvodnje. Tožena stranka je prerazporejala delavce zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.