ZPIZ-1 v 178. členu določa, da se uživalcu pokojnine, ki ponovno začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan in pridobi lastnost zavarovanca, pokojnina v tem času ne izplačuje. Z odločbo je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ima tožnik iz naslova družbeništva zasebne družbe d.o.o., v kateri je bil poslovodna oseba, po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 26. 3. 2005 dalje lastnost zavarovanca, čeprav je bil uživalec invalidske pokojnine že od leta 1992 dalje. Zato se tožniku za čas sočasne vključenosti v zavarovanje invalidska pokojnina ne izplačuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078935
OZ člen 9, 131, 131/1.
izpolnitev pogodbenih obveznosti - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - protipravno ravnanje - kršitev pogodbene obveznosti - izvedba in sanacija estriha
Zahtevek za ponovno izvedbo cementnega estriha v zadevi P 582/2006-I je bil po svoji naravi zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti oziroma za odpravo napak, v obravnavani zadevi pa je tožnik uveljavljal zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu jo povzročila toženka (zahtevka sta imela različno dejansko in pravno podlago).
oprostitev plačila sodne takse – ustavna odločba – socialna pomoč
Ker je pred odločanjem o pritožbi ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek v zvezi z tretjim in drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje.
Če ni mogoče zanesljivo zaključiti, da je podpis na potrdilu, ki izkazuje nastanek posojilnega razmerja, toženčev, to pomeni, da toženec nanj ne more opirati svoje ugovorne trditve, da ni podpisal potrdila o prevzemu posojilne obveznosti, hkrati pa tudi, da niti tožnik nanj ne more opirati svoje trditve, da je nastanek posojilnega razmerja izkazan s strani toženca podpisanim potrdilom. Če na potrdilu ni mogoče graditi zaključka o obstoju spornega razmerja, je to v skladu z omenjenim pravilom o materialnem dokaznem bremenu v škodo tožnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bilo opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podano utemeljeno (iz razloga, ker je tožnica spornega dne predčasno zapustila delovno mesto). Svojo obrazložitev je oprlo na izjavo kontrolorja in čistilca pri toženi stranki. Zaslišalo je le kontrolorja. Svojo odločitev je oprlo na pisno izjavo čistilca in se z zaslišanjem ni prepričalo, ali njegova pisna izjava drži. V ponovljenem postopku bo zato sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi čistilca in na podlagi vseh izjav ponovno oceniti, ali je tožnica dejansko neupravičeno zapustila delovno mesto pred koncem dela.
pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - pristop k dolgu - zastavitelj - dolžnik
Ker je pri vseh notarskih zapisih kot kreditojemalec in prvotni dolžnik sodelovala družba A. d.o.o., B.Z. pa v pogodbah o kreditih in o limitu ni označen kot dolžnik in porok, temveč le kot zastavitelj, je kot dolžnika v smislu sklepanja pogodbe o prevzemu dolga treba šteti le kreditojemalca tj. družbo A. d.o.o. in bi zato slednja morala biti pogodbena stranka pri pogodbi z dne 25. 1. 2013, da bi šlo za pogodbo o prevzemu dolga, saj se slednja sklene med dolžnikom in prevzemnikom, upnik pa vanjo le privoli. Poleg tega je tudi iz vsebine pogodbe z dne 25.1.2014 mogoče razbrati, da ne gre za pogodbo o prevzemu dolga, temveč za pogodbo o pristopu k dolgu, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. V odgovoru na ugovor je namreč upnik prepričljivo pojasnil, da kljub napačnemu zapisu, da družba B. d.o.o. prevzema dolg, resnični in pravi namen pogodbenih strank ni bil prevzem dolga, temveč pristop k dolgu dveh novih dolžnikov, s čemer se je položaj zastavnih dolžnikov izboljšal, zaradi česar zastavitelji tudi niso bili vabljeni k podaji soglasja k takšni pogodbi.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061081
ZPP člen 63.
izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek – izključna krajevna pristojnost
Izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek, je v 63. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisana za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom.
V prvem primeru („med stečajnim postopkom“) je odločilen čas nastanka spora, ne pa začetek sodnega postopka.
V drugem primeru („v zvezi s stečajnim postopkom“) pa pride do pritegnitve pristojnosti le, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom, kar pa glede na zapadlost vtoževane terjatve v konkretnem primeru ni podano.
Spor je nastal pred začetkom stečajnega postopka in ne med njim, zaradi česar na tej podlagi ne more priti do pritegnitve pristojnosti.
zapuščinski postopek – odpoved dedovanju – odpoved dediščini v korist določenega dediča – izjava o odstopu dednega deleža – sporna dejstva – napotitev na pravdo
Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - izpodbojna domneva - dejanski naslov poslovanja družbe - podatki sodnega registra
Tožena stranka obstoja kršitve pri vročanju ni uspela dokazati, čeprav je bilo dokazno breme o tem na njej. Če je tožena stranka dejansko poslovala na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni naredila spremembe naslova v sodnem registru in če si ni uredila predalčnika, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani.
Delavec se pravici do odpravnine ne more odpovedati, saj mu odpravnina predstavlja socialno varnost v času brezposelnosti. Zato je sporazum o izplačilu nižje odpravnine pravdnih strank ničen.
prekluzija – pravica do obravnavanja pred sodiščem – pravočasnost pripravljalne vloge – prvi narok za glavno obravnavo – opozorilo na posledice – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neupoštevanje vloge, ki jo stranka vloži na prvem naroku, predstavlja kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem, v primeru, da stranka vnaprej ni bila opozorjena na to posledico.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3. ZPP člen 274. ZDR člen 131, 131/1, 131/4, 162.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - regres za letni dopust - sorazmerni del
Tožnica je za kršitev svojih pravic v zvezi z obstojem delovnega razmerja izvedela najkasneje takrat, ko je prejela elektronsko sporočilo pooblaščenca tožene stranke, v katerem je bilo navedeno, da je tožena stranka tožnici odpovedala delovno razmerje. Tožnica tožbe, ki se nanaša na nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni vložila v roku 30 dni iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je treba njeno tožbo v tem delu zavreči (274. člen ZPP).
V konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 131. člena ZDR o tem, da ima delavec, ki ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, pravico do sorazmernega dela regresa. Tožnica bi na podlagi 162. člena ZDR imela pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta le v primeru, če bi ji delovno razmerje v tekočem koledarskem letu prenehalo pred 1. julijem. Tožnici je delovno razmerje prenehalo 31. 7. 2013, zato je upravičena do celotnega regresa za letni dopust, ker je pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobila pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Pri delavcih, ki jim je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013 ali kasneje v tem v koledarskem letu, je glede izrabe letnega dopusta in s tem glede pravice do regresa za letni dopust, potrebno upoštevati ureditev iz ZDR in ne ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070697
URS člen 26. OZ člen 131, 148, 148/1.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – odgovornost sodnika – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja
Država je odgovorna za skrbno ravnanje sodnika v procesu sodnega odločanja. Odgovornost države je podana, če je škoda nastala oškodovancu z nepravilno uporabo veljavne zakonodaje ali če je prišlo v sodnem postopku, ki je predmet obravnavanja, do očitnega odstopa od veljavne metode dela. Odgovorna je le za hude kršitve sodišča, ne pa za vsako napako, ki je nastala v procesu odločanja. Protipravnost mora biti jasna in očitna.
materialno procesno vodstvo - odpoved najemne pogodbe - posebni odpovedni razlog - lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe - primerno stanovanje - uporabno dovoljenje za objekt
Stanovanjska stavba, katere lastnica je bila v preteklosti tožena stranka, ni primerno stanovanje, saj je med pravdnima strankama nesporno, da objekt nima uporabnega dovoljenja, kar je sicer pogoj, da je moč govoriti o primernem stanovanju.
Sodišče ni dolžno opozarjati stranke na vidike, ki jih je izpostavila že druga stranka – v takšnem primeru je stranka že opozorjena, da lahko pride v poštev tudi ta vidik zadeve; na njej pa je, da glede na zatrjevanje nasprotne stranke poda relevantne odgovore. Materialnoprocesno vodstvo na področju dejanskih navedb ima svoje meje. Dolžnost vplivanja na stranki, da navedeta odločilna dejstva, ne gre tako daleč, da bi moralo sodišče stranke opozarjati na vse vidike predmetnega spora.
Pritrditi je stališču pritožbe, da je s tem, ko je bil izvršilni postopek VL 2010 s sklepom Okrajnega sodišča na P z dne 15. 7. 2013 pravnomočno ustavljen in posledično izbrisana zastavna pravica na vozilu, tožeča stranka dejansko dosegla to, za kar si je prizadevala v tem postopku. Do „izpolnitve“ njenega zahtevka je tako prišlo v samem izvršilnem postopku, k čemur je prispevalo prav ravnanje tožene stranke, ki ločitvene pravice na avtomobilu, ki je bil predmet izvršbe in tudi te pravde, ni uveljavljala. Da je prišlo do obravnavane tožbe zaradi ravnanja tožene stranke pa tudi ni dvoma, saj je slednja v izvršilnem postopku vloženemu ugovoru tretjega nasprotovala in je bila zaradi takšnega njenega ravnanja v namen varstva svoje lastninske pravice na predmetnem vozilu tožeča stranka prisiljena vložiti to tožbo.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079433
ZMZPP člen 20. ZM člen 1, 95.
prevzem menične obveznosti – spor z mednarodnim elementom – uporaba slovenskega prava
Za presojo ustreznosti oblike na Dunaju izdane trasirane menice na lastni ukaz, ki jo je toženka sprejela in podpisala (akceptirala) v Mariboru ter s tem postala glavna menična zavezanka, je treba uporabiti slovensko pravo.