CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078974
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 156, 274, 274/1. ZOdvT tarifna številka 3102.
sklepčnost tožbe - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - posojilna pogodba - pravno poslovno razmerje - solidarna odgovornost zakoncev - obveznost v zvezi s skupnim premoženjem - povrnitev separatnih stroškov - nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke
Podrejeni tožbeni zahtevek je bil v drugi zadevi zavrnjen zaradi nesklepčnosti (ni bilo podane nobene trditvene podlage o njem), zato ne more iti za pravnomočno razsojeno stvar v razmerju med omenjeno pravdo in to pravdo, v kateri je bil uveljavljan sklepčni tožbeni zahtevek.
Pravno poslovno razmerje med pravdnima strankama ustvarja pravice in obveznosti zanju kot stranki tega obligacijskega razmerja. Toženka je dolžna vrniti posojilo tožniku na podlagi sklenjene posojilne pogodbe med njima. Ali so posojena denarna sredstva predstavljala skupno premoženje tožnika in njegove žene ali ne, ni pomembno za to pravdo (glede vprašanja tožnikove aktivne legitimacije).
Posojilo po navedeni posojilni pogodbi je skupen dolg tožencev kot bivših zakoncev, ker je bila obveznost prevzeta v zvezi z njunim skupnim premoženjem, zato sta toženca solidarno dolžna vrniti preostali del posojila
Pritožbeno sodišče je šele 17. 7. 2014 prejelo dopis toženca, v katerem sodišče obvešča, da sedaj stanuje na drugem naslovu. Tako se izkaže, da je sodišče pravilno vročalo sodbo. Toženec ni dokazal svojih trditev, da bi sodišče obvestil o tem prej, kot v dopisu z dne 17. 7. 2014.
Prvostopenjsko sodišče je zapisalo napačno ime stranke, ki je umrla, ter bo napako moralo odpraviti. Ne glede na to pa je izrek izpodbijanega sklepa pravilen in se nanaša na smrt prvotožene stranke, zaradi katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ukrepalo ter uporabilo pravilno pravno podlago.
Ker iz ključnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da nasprotni udeleženec že več let boleha za trajno duševno boleznijo, ki ga je odtujila realnosti in zaradi katere za svoje pravice ter koristi ne zmore več ustrezno skrbeti, prav tako pa zato tudi ne bi mogel, v primeru, da bi bil izvoljen v pomembnejše funkcije, opravljati slednje v dobrobit širše skupnosti, je odločitev sodišča o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti in pravice biti voljen pravilna.
solastnina – postopek za delitev stvari v solastnini – nepremičnina – način delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stranki nimata denarja za predelavo hiše v dve samostojni enoti, da tudi ti dve enoti ne bi bili enakovredni ob obstoju solastninskega deleža strank do ½, je preizkušalo, ali katera stranka lahko izplača drugo. Ker tudi to ni možno, ostane le civilna delitev.
SPZ člen 48. ZTLR člen 21, 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje solastninskega deleža – dogovor o stvarnopravnih učinkih – nova stvar – izgradnja nove stvari – adaptacija podstrešja – priposestovanje – nedobroverna posest – verzijski zahtevek – povrnitev vlaganj v nepremičnino
Adaptacije ali obnove že obstoječega masardnega dela v stanovanje, ne pomenijo izgradnje nove stvari. Za novo stvar ne gre, če se z gradnjo spremeni razporeditev prostorov, ali se izboljšajo bivalne razmere, hiša pa ohranja prvotni pomen.
Od priče ni mogoče pričakovati, da bo na dan, ko je vabljena na zaslišanje, preložila prav vse svoje službene obveznosti. Priča je ravnala skrbno, preverila je koliko časa ima Okrajno sodišče v Škofji Loki predvidenega za obravnavo, na katero je bila vabljena; utemeljeno je pričakovala, da bo imela dovolj časa, da se po zaključku naroka v Škofji Loki udeleži naroka v obravnavani zadevi. Ko se njena pričakovanja niso uresničila, je o zamudi še pravočasno obvestila sodišče prve stopnje. Višje sodišče ocenjuje, da v tem primeru pogoji za kaznovanje priče niso bili izpolnjeni.
ZIZ člen 52, 52/1. ZPP člen 149, 149/1, 224, 224/1, 337, 337/1.
vročanje - pozivni sklep - neprejem sklepa - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi - vročitev več sodnih pisanj - povprečna skrbnost - nedopustne pritožbene novote - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - napaka sodišča
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njegovi vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi izgubilo svoj pomen.
Zahteve za odpravo nepravilnosti po 52. členu ZIZ ni mogoče vložiti zaradi odprave nepravilnosti, ki naj bi jih storilo sodišče. Morebitne napake sodišča lahko stranke izpodbijajo z rednimi pravnimi sredstvi.
U. je kot domnevni povzročitelj škode in zavarovanec tožene stranke (upravičeno) zainteresiran za izid predmetne pravde, saj se bo za toženko negativen izid tako ali drugače odrazil na pogodbeno (zavarovalno) razmerje, ki obstaja med njima. Skratka vplival bo (takoj ali pa v prihodnosti) na njegov pogodbeno-pravni položaj, pa čeprav „zgolj“ v smislu slabših pogodbenih pogojev.
ZASP člen 159, 168. OZ člen 247, 247/3, 299, 299/2.
avtorski honorar – dolžnost uporabnikov do obveščanja – avtorsko varovana dela – obveznost posredovanja podatkov o honorarjih izvajalcev – nadomestilo za uporabo avtorskih del – veljavnost pravilnika – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – pogodbena kazen – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ugotovljena dejstva v zvezi z uporabo glasbenih del, zlasti dejstvo, da toženec nikoli ni nasprotoval svoji obveznosti plačila, ki je bilo po višini sicer sporno in je tudi svojo zakonsko dolžnost obveščanja tožnika izpolnil, ne omogočajo zaključka o namerni kršitvi avtorske pravice ali kršitvi iz hude malomarnosti. Zato ni pogojev za izrek civilne kazni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved škodljivega ravnanja
Tožena stranka je tožnikoma podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnikoma je očitala, da sta v z nasprotju z načelom lojalnosti do delodajalca preko svojega pooblaščenca z dopisom obvestila poslovne partnerje družbe, da se odpokliče prodaja artiklov, povezanih z njunimi pravicami iz intelektualne lastnine, zaradi česar sta huje kršila pogodbene obveznosti in prepoved škodljivega ravnanja iz določbe 35. člena ZDR. Tožnika v zvezi s spornim dopisom nista prekoračila meje dopustnega ravnanja, ki bi utegnilo kakorkoli škodovati poslovnim interesom tožene stranke, saj tožena stranka tega v sporu ni uspela dokazati. Zato tožena stranka ni imela podlage, da je tožnikoma zaradi očitanega ravnanja izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3. ZPP člen 274. ZDR člen 131, 131/1, 131/4, 162.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - regres za letni dopust - sorazmerni del
Tožnica je za kršitev svojih pravic v zvezi z obstojem delovnega razmerja izvedela najkasneje takrat, ko je prejela elektronsko sporočilo pooblaščenca tožene stranke, v katerem je bilo navedeno, da je tožena stranka tožnici odpovedala delovno razmerje. Tožnica tožbe, ki se nanaša na nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni vložila v roku 30 dni iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je treba njeno tožbo v tem delu zavreči (274. člen ZPP).
V konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 131. člena ZDR o tem, da ima delavec, ki ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, pravico do sorazmernega dela regresa. Tožnica bi na podlagi 162. člena ZDR imela pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta le v primeru, če bi ji delovno razmerje v tekočem koledarskem letu prenehalo pred 1. julijem. Tožnici je delovno razmerje prenehalo 31. 7. 2013, zato je upravičena do celotnega regresa za letni dopust, ker je pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobila pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Pri delavcih, ki jim je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013 ali kasneje v tem v koledarskem letu, je glede izrabe letnega dopusta in s tem glede pravice do regresa za letni dopust, potrebno upoštevati ureditev iz ZDR in ne ZDR-1.
sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - sprememba stvarne pristojnosti
Sprememba tožbe je smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če zaradi tega ne pride do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.
Prav ima tudi tožeča stranka, da se dokazni postopek še ni začel in da se zato odločitev o tožbenem zahtevku ne bi zavlekla, da sodišče še ni opravilo prvega naroka za glavno obravnavo in lahko na njem izvede materialnoprocesno vodstvo po primarnem tožbenem zahtevku spremenjene tožbe in po podrednem tožbenem zahtevku, s čimer bo postopek čim bolj ekonomičen.
ugovor tretjega – pogoji in rok za ugovor – pravni interes
V 64. členu ZIZ ni določen najzgodnejši trenutek, ko je mogoče vložiti ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi. Odločilno za obstoj pravnega interesa tretjega za vložitev ugovora je, ali je predmet izvršbe v sklepu o izvršbi določen oziroma opredeljen, tako da je nedvomno, da se s sklepom dovoljuje izvršba na tem predmetu.
ZIZ člen 272. ZPP člen 286. OZ člen 132, 178, 183.
regulacijska začasna odredba – odstranitev objave – obstoj terjatve – verjetnost škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza
Za zahtevek za preprečitev ali odpravo nastanka škode je stopnja verjetnosti terjatve, katero je izkazala tožeča stranka s citiranimi sporočili, dovolj. Iz vsebine sporočil izhaja, da so pošiljatelji prejeli obvestila o tožeči stranki in da sprašujejo tožnika o tem oz. odpovedujejo naročila.
Sodišče pri odločanju o ugovoru upošteva gradivo v spisu, ki ga je imelo pri izdaji začasne odredbe in nato mora odgovoriti na ugovor. Pri tem lahko pri odločanju o ugovoru upošteva tudi navedbe iz odgovora na ugovor, če ne pomenijo spremembe tožbe oziroma druge dejanske in pravne podlage. Tako presoja le tisto podlago, ki jo je tožeča stranka podala v predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve tožeče stranke, ki mora izhajati iz tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku podala odpoved na podlagi 4. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Tožena stranka je vedela, da bo tožnik odsoten z dela (zastopnik tožene stranke je bil obveščen o nameravanem koriščenju dopusta), zato izredna odpoved, podana na podlagi 4. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1, ni zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070685
OZ člen 131. ZIZ člen 173, 173/2.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – predpostavke odškodninske odgovornosti – nakup nepremičnine v izvršilnem postopku – združitev upnika in dolžnika v eni osebi
Toženec je kot imetnik terjatve, ki je bila zavarovana z nepremičnino tožnice, izvrševal svojo pravico prek sodnega postopka in zahteval izterjavo terjatve v izvršilnem postopku s poplačilom iz prodaje zastavljene nepremičnine. V ravnanju toženca sodišče prve stopnje ni ugotovilo protipravnosti ne nedopustnosti niti ni ugotovilo, da bi toženec ob pomoči drugih oseb izvršilni postopek izrabil kot sredstvo, s katerim bi tožnico protipravno oškodoval oziroma se na njen račun neupravičeno obogatil.
Pritožnik trdi, da je njegov dolžnik (družba M.) s takšnim ravnanjem favorizirala drugega upnika. To najverjetneje drži, vendar pa ni točen pritožnikov nadaljnji materialnopravni sklep, da so s tem izpolnjene predpostavke 255. člena OZ, katerih bistvo naj bi bilo ravno v onemogočanju dolžnika, da s svojimi pravnimi dejanji favorizira posamezne upnike. To ni res in (tudi) v tem se izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po paulijanski tožbi razlikuje od izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, katerega temeljno načelo je v resnici enako obravnavanje upnikov.