ZIZ člen 272. ZPP člen 286. OZ člen 132, 178, 183.
regulacijska začasna odredba – odstranitev objave – obstoj terjatve – verjetnost škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza
Za zahtevek za preprečitev ali odpravo nastanka škode je stopnja verjetnosti terjatve, katero je izkazala tožeča stranka s citiranimi sporočili, dovolj. Iz vsebine sporočil izhaja, da so pošiljatelji prejeli obvestila o tožeči stranki in da sprašujejo tožnika o tem oz. odpovedujejo naročila.
Sodišče pri odločanju o ugovoru upošteva gradivo v spisu, ki ga je imelo pri izdaji začasne odredbe in nato mora odgovoriti na ugovor. Pri tem lahko pri odločanju o ugovoru upošteva tudi navedbe iz odgovora na ugovor, če ne pomenijo spremembe tožbe oziroma druge dejanske in pravne podlage. Tako presoja le tisto podlago, ki jo je tožeča stranka podala v predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve tožeče stranke, ki mora izhajati iz tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku podala odpoved na podlagi 4. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Tožena stranka je vedela, da bo tožnik odsoten z dela (zastopnik tožene stranke je bil obveščen o nameravanem koriščenju dopusta), zato izredna odpoved, podana na podlagi 4. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1, ni zakonita.
solastnina – postopek za delitev stvari v solastnini – nepremičnina – način delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stranki nimata denarja za predelavo hiše v dve samostojni enoti, da tudi ti dve enoti ne bi bili enakovredni ob obstoju solastninskega deleža strank do ½, je preizkušalo, ali katera stranka lahko izplača drugo. Ker tudi to ni možno, ostane le civilna delitev.
Dejstvo, da je bila zoper toženca umaknjena obtožba zaradi kaznivega dejanja v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom, nima nobenega vpliva na to pravdo in tudi ne zadošča za sklepanje o neobstoju vzročne zveze med toženčevo protipravno vožnjo in nastalo škodno posledico.
Toženec bi se lahko uspešno uprl tožničinemu regresnemu zahtevku le, če bi do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, povsem samostojnega vzroka, torej takšnega, na katerega toženčeva alkoholiziranost ne bi imela nobenega vpliva.
Ker je škoda nastala pri trčenju motornega vozila v oškodovanca na kolesu, ne more biti nikakršnega dvoma, da je toženčeva odgovornost objektivna, saj motorno vozilo v obratovanju po ustaljeni sodni praksi predstavlja nevarno stvar.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – naknadno plačilo sodne takse
Zakon ne predvideva možnosti, da bi bila s kasnejšim plačilom takse nepravočasnost plačila sanirana.
OZ člen 186, 186/1, 186/4, 393, 393/3, 395, 406, 943, 965.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo povzroči konj
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Oškodovanca bi po navedenem določilu celotno škodo lahko uveljavljala direktno od enega izmed solidarno odgovornih dolžnikov. Ker ima ta sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo pri drugotoženi stranki, je nedvomno zavarovalnica odgovorna za poravnavo nastale škode v enakem obsegu kot njen zavarovanec, torej za celotno nastalo škodo, čeprav za to odgovarja njen zavarovanec solidarno z ostalimi povzročitelji in čeprav so za škodo odgovorni tudi ostali udeleženci ježe, vendar pa ni mogoče ugotoviti kolikšen delež je prispeval k nastanku škode kateri od jezdecev.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena (regulacijska) začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – začasna odredba o ureditvi razmerij med solastniki – prepoved nadaljevanja gradbenih del
Izdana začasna odredba je v bistvenem delu identična tožbenemu zahtevku in terjatve ne zavaruje, pač pa razmerja med pravdnima strankama začasno ureja (regulira), ko tožencu prepoveduje vsaka nadaljnja gradbena dela.
Č. Z. je v izjavi z dne 4. 3. 2007 bistveno spremenil opis poteka škodnega dogodka, kot ga je dal v izjavi z dne 23. 10. 2007, tožeča stranka je tudi umaknila dokazni predlog za njegovo zaslišanje, zato so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih je prvo sodišče utemeljeno dopustilo, da je tožena stranka po prvem naroku vložila kot nov dokaz izjavo Č. Z. z dne 28. 3. 2007. Iz navedenih razlogov ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070732
OZ člen 179.
pravica do pietete – prekop groba – osebnostne pravice – povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti
Prekop groba (ter izkop in prenos posmrtnih ostankov) ne more biti predmet prostega razpolaganja strank.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v tožničine osebnostne pravice – v njeno duševno celovitost, katere del je pietetno čustvo svojcev umrlega in se izraža tudi kot spoštovanje do neokrnjenega groba bližnjih svojcev.
informacijska pravica družbenika – predhodni postopek – predpostavke za sodno uveljavljanje pravice – seznanitev poslovodje z zahtevo družbenika – zahteva po odločitvi družbenikov – dolžnost poslovodje – skrbno opravljanje nalog poslovodje – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Pri obveznem dvostopenjskem postopku – dokončni odločitvi družbenikov, gre za specifično situacijo, ko poslovodja zavrne zahtevo po informacijah ali vpogledu v knjige in listine, če je po njegovi presoji verjetno, da bi jih družbenik uporabil z namenom, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo, ne pa tu v primeru zavrnitve iz drugih razlogov. Zahteva po odločitvi družbenikov predpostavlja poslovodjevo zavrnitev družbenikove zahteve po posredovanju informacij. Če te zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, pa sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice. Tedaj je treba družbeniku priznati pravni interes za začetek sodnega postopka.
ZGD-1 ne določa pravil, na kakšen način mora družbenik poslovodji družbe posredovati zahtevo za posredovanje informacij o zadevah družbe. Zato je presoja, kdaj je bil poslovodja družbe seznanjen z zahtevo družbenika, odvisna od tega, kakšen je običajen način komuniciranja med poslovodjo in družbeniki.
Družbenikova pravica do informacij o zadevah družbe se ne izčrpa zgolj z možnostjo vpogleda v knjige in spise družbe, pač pa družbenik lahko zahteva tudi informacijo v zvezi s poslovodjevim vrednotenjem posameznih zadev družbe in zato tudi pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami.
Če poslovodja neupravičeno ne zagotoviti družbeniku informacije o zadevah družbe, krši načelo opravljanja svojih nalog s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Trditve, da je zahtevek neutemeljen, ker je zastaran in nedokazan, lahko vplivajo na odločitev o prekinitvi postopka zgolj v primeru, če bi kazale na očitno neutemeljenost zahtevka in bi bila zato prekinitev postopka nesmotrna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0081845
OZ člen 126, 280. ZPP člen 183, 183/1.
izpolnitev obveznosti – nasprotna tožba – pogodba v korist tretjega – aktivna legitimacija
Vložitev nasprotne tožbe ni obveznost, temveč pravica toženca, prav tako pa tudi ne obstaja dolžnost sodišča, da ju obravnava skupaj.
Čeprav je nasprotna tožba toženčevo obrambno sredstvo, ne gre za bistveno kršitev določb postopka, če je sodišče ne obravnava skupaj s tožbo. Če jo obravnava posebej, vložnik nasprotne tožbe v svojih pravicah zaradi tega ne more biti prizadet.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – nedovoljene pritožbene novote
Upnik mora v postopku zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo izkazati hudo nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V konkretnem primeru so tožniki izkazali, da je toženec tekom pravdnega postopka prodal dve (edini neobremenjeni) nepremičnini, poleg tega pa tudi, da bo ravno zaradi tega konkretnega ravnanja toženca, uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena.
V primeru, ko sodišče (vsaj delno) ugodi primarnemu zahtevku, se sodišče v podredni zahtevek skladno s 3. odstavkom 182. člena ZPP sploh ne sme spuščati in ga tudi ne omenjati v izreku. Očitana kršitev o pomanjkanju razlogov glede podrednega zahtevka je torej neutemeljena.
OZ člen 3, 590, 590/1, 592, 593, 596, 597. EZ člen 94, 94/1.
najemna pogodba – obratovalni stroški – dogovor med lastnikom in najemnikom – sistem za merjenje dejanske porabe – pavšalni znesek stroškov – skrite napake v najem dane stvari – grajanje napak – sankcije – dolžnost plačevanja najemnine
Skrite napake, tudi v primeru pravočasnega grajanja, tožene stranke ne bi odvezale dolžnosti plačevanja najemnine oziroma ji ne bi omogočale, da plačevanje samovoljno opusti.
EZ, ki je lastnike večstanovanjskih stavb in stavb z več kot 4 posameznimi deli, zavezal k vzpostavitvi sistema za merjenje dejanske porabe, ne vpliva na položaj stranke, ki se je z najemno pogodbo zavezala k plačevanju stroškov v pavšalnem znesku. EZ ureja položaj lastnikov. Kakšen dogovor o obračunavanju stroškov ti sklenejo z najemniki, ni stvar zakonskega urejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081850
SZ člen 31, 31/1. SPZ člen 115. OZ člen 190, 190/1, 197, 204. ZPP člen 214, 214/2.
plačilo stroškov upravnika – neveljavnost pogodbe o upravljanju – neupravičena obogatitev – konkretizacija obratovalnih stroškov po višini – trditvena podlaga – izdatek za drugega – verzija – poslovodstvo brez naročila – neprerekane trditve
Tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, in ne v razmerju do resničnega dolžnika, se povzeto splošno pravilo dopolnjuje s pravili vračanja. Iz teh med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. To pravilo omogoča pasivno legitimacijo resničnega dolžnika in je posledično uporabljivo za tristranska razmerja, v katerih nastopajo plačnik, resnični dolžnik in prejemnik plačila. Vendar pa je razmerju med plačnikom in resničnim dolžnikom verzijski zahtevek mogoč zgolj v primeru, da je bila plačana obveznost, ki bi jo bil resnični dolžnik dolžan izpolniti po zakonu. Ker etažni lastniki nosijo obveznosti na skupnih delih sorazmerno njihovemu solastniškemu deležu, je mogoče zaključiti, da je bilo plačilo stroškov v zvezi z obratovanjem zakonska dolžnost tožene stranke.
Sklicevanje na obsežne razdelilnike v primeru, ko lastnik ugovarja, da izračuna ni mogoče preveriti, ni dovolj, saj obseg dokumentacije onemogoča preizkus pravilnosti izračuna. Ni namreč naloga sodišča, da iz obsežnih prilog samo računa deleže, ki jih je dolžna plačati tožena stranka, četudi bi to lahko storilo.
ZDR člen 204, 204/2. ZJU člen 21, 21/1. ZSPJS člen 14, 49.c.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - pogoj izobrazbe - izobrazba - javni uslužebenec
Tožnica je kljub prevedbi na delovno mesto “laboratorijski tehnik II” od 1. 8. 2008 do vključno 28. 2. 2011 dejansko opravljala dela, ki sodijo v delokrog inženirja za laboratorijsko biomedicino II. Zato tožnici pripada plačilo za delo inženirja laboratorijske biomedicine, ki ga je dejansko opravljala, čeprav tožena stranka v spornem času ni imela sistemiziranega ustreznega delovnega mesta, ki bi ta dela obsegala. To delovno mesto je predvideno že v Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.
Ker je tožnica v spornem obdobju opravljala delo na na delovnem mestu, za katero je imela nižjo izobrazbo od zahtevane, ji skladno s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
ZTLR člen 54, 56. SPZ člen 218, 226, 227, 227/2, 266. ZUreP-1 člen 110. ZPP člen 1. ODZ paragraf 479.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - nepravilna služnost - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt - sprememba zakonodaje - neodplačnost priposestvovane služnostne pravice - ustanovitev služnostne pravice - stvarna pristojnost
Priposestvovanje neprave stvarne služnosti je mogoče.
V okviru 8. odstavka 110. člena ZUreP-1 predpisana odškodnina, ki pripada lastniku v primeru ustanovitve služnosti (v javno korist), se nanaša zgolj na postopek za prisilno ustanovitev služnosti v javno korist. S takšno ureditvijo zakon ne posega v pravni položaj služnostnih pravic, pridobljenih pred njegovo uveljavitvijo, ne spreminja njihove vsebine in jih ne omejuje z novo denarno obveznostjo.