PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070726
ZASP člen 147, 147/1. OZ člen 299, 299/2.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – avtorsko zaščitena glasbena dela – trditveno in dokazno breme – plačilo avtorskega honorarja – plačilo DDV – tek zakonskih zamudnih obresti
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta pa ne predpisuje obveznosti plačila DDV.
ZD člen 128, 175. ZSVarPre-C člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2.
upnik zapuščinskega postopka – omejitev dedovanja – denarna socialna pomoč – kaducitetna pravica – uveljavitev in začetek uporabe zakona
Zakonodajalec je v ZSVarPre-C uzakonil, da se ne glede na določbe 128. in 129. člena ZD do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do 2/3 prejetih sredstev (in torej ne do celote, kot to izhaja iz določbe 1. odstavka 128. člena ZD), pa še to le, če je zapustnik to pomoč prejemal 12 ali manj mesecev, sicer omejitve dedovanja sploh ni.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO
VSL0080921
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. URS člen 14, 14/2.
predhodna odredba – pogoji za izdajo – odločba domačega sodišča – enakost pred zakonom
V skladu z obrazložitvijo Ustavne odločbe U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 se plačilni nalog in sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine in proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, ne moreta več šteti za odločbo domačega sodišča v smislu določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3. ZPP člen 274. ZDR člen 131, 131/1, 131/4, 162.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - regres za letni dopust - sorazmerni del
Tožnica je za kršitev svojih pravic v zvezi z obstojem delovnega razmerja izvedela najkasneje takrat, ko je prejela elektronsko sporočilo pooblaščenca tožene stranke, v katerem je bilo navedeno, da je tožena stranka tožnici odpovedala delovno razmerje. Tožnica tožbe, ki se nanaša na nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni vložila v roku 30 dni iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je treba njeno tožbo v tem delu zavreči (274. člen ZPP).
V konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 131. člena ZDR o tem, da ima delavec, ki ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, pravico do sorazmernega dela regresa. Tožnica bi na podlagi 162. člena ZDR imela pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta le v primeru, če bi ji delovno razmerje v tekočem koledarskem letu prenehalo pred 1. julijem. Tožnici je delovno razmerje prenehalo 31. 7. 2013, zato je upravičena do celotnega regresa za letni dopust, ker je pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobila pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Pri delavcih, ki jim je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013 ali kasneje v tem v koledarskem letu, je glede izrabe letnega dopusta in s tem glede pravice do regresa za letni dopust, potrebno upoštevati ureditev iz ZDR in ne ZDR-1.
Prvotoženka je bila zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine in je lahko razpolagala s sporno nepremičnino. S posebnim dogovorom je bilo izrecno dogovorjeno, da bo sporno nepremičnino prodala brez omejitev glede višine kupnine v roku enega leta. Sporna pogodba že iz teh razlogov ne more biti nična, saj ne nasprotuje nobenim prisilnim predpisom, niti morali, niti ni nedopustne podlage, kot pravno zmotno in nevzdržno ugotavlja sodišče prve stopnje. V kolikor sta toženi stranki sklenili pogodbo za višjo ceno, kot izhaja iz sporne kupoprodajne pogodbe, ima tožnik le dajatveni zahtevek na plačilo razlike kupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078975
OZ člen 33, 33/5, 65, 104.
pogodbeni dogovor - predpogodba - predpostavka plačila preostanka kupnine - rok za plačilo - rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - obveznost sklenitve glavne pogodbe - odškodninska odgovornost za neizpolnitev predpogodbe - dogovor o ari - pravne posledice neizpolnitve pogodbe
Z iztekom roka, ko bi moral toženec plačati preostalo kupnino, je za tožnika obveznost sklenitve glavne pogodbe ugasnila.
Zaradi neizpolnitve dogovorjene obveznosti v odrejenem roku (plačila preostanka kupnine) je za nesklenitev glavne pogodbe odgovoren toženec.
Stranka, ki je odgovorna za nesklenitev glavne pogodbe, je obvezana ne le do prepustitve are, ampak tudi do razlike do popolne odškodnine, ki je nastala pogodbi zvesti stranki.
OZ člen 186, 186/1, 186/4, 393, 393/3, 395, 406, 943, 965.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo povzroči konj
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Oškodovanca bi po navedenem določilu celotno škodo lahko uveljavljala direktno od enega izmed solidarno odgovornih dolžnikov. Ker ima ta sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo pri drugotoženi stranki, je nedvomno zavarovalnica odgovorna za poravnavo nastale škode v enakem obsegu kot njen zavarovanec, torej za celotno nastalo škodo, čeprav za to odgovarja njen zavarovanec solidarno z ostalimi povzročitelji in čeprav so za škodo odgovorni tudi ostali udeleženci ježe, vendar pa ni mogoče ugotoviti kolikšen delež je prispeval k nastanku škode kateri od jezdecev.
dejansko stanje – dokazna ocena – razlogi sodbe – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji na povzetih delih izpovedb prič, ki pa so v razlogih izpodbijane sodbe povzete drugače, kot to izhaja iz zapisnika z naroka, kjer so bile te priče zaslišane. Pritožnik na to izrecno opozarja, citira sporne odseke izpovedb in tako utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
SZ-1 člen 83, 103, 104, 104/1, 104/2. ZPP člen 137, 137/1, 139, 139/6, 262.
izpraznitev stanovanja – neprofitno najemno stanovanje – namensko najemno stanovanje – odpoved najemne pogodbe – vročanje pisanj – vročanje stranki namesto pooblaščencu – izostanek stranke z naroka
Toženec živi v bedi, ko mora očitno prav vso svojo življenjsko energijo uporabiti za golo preživetje. Tak položaj predstavlja okoliščino iz drugega odstavka 104. člena SZ-1, ki mu že ves čas, še posebej zdaj, ko je poleg vsega še nepokreten, preprečuje, da bi v rokih iz prvega in drugega odstavka 104. člena SZ-1 tožečo stranko obvestil o nastanku okoliščin iz prvega odstavka 104. člena SZ-1.
SPZ člen 48. ZTLR člen 21, 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje solastninskega deleža – dogovor o stvarnopravnih učinkih – nova stvar – izgradnja nove stvari – adaptacija podstrešja – priposestovanje – nedobroverna posest – verzijski zahtevek – povrnitev vlaganj v nepremičnino
Adaptacije ali obnove že obstoječega masardnega dela v stanovanje, ne pomenijo izgradnje nove stvari. Za novo stvar ne gre, če se z gradnjo spremeni razporeditev prostorov, ali se izboljšajo bivalne razmere, hiša pa ohranja prvotni pomen.
Od priče ni mogoče pričakovati, da bo na dan, ko je vabljena na zaslišanje, preložila prav vse svoje službene obveznosti. Priča je ravnala skrbno, preverila je koliko časa ima Okrajno sodišče v Škofji Loki predvidenega za obravnavo, na katero je bila vabljena; utemeljeno je pričakovala, da bo imela dovolj časa, da se po zaključku naroka v Škofji Loki udeleži naroka v obravnavani zadevi. Ko se njena pričakovanja niso uresničila, je o zamudi še pravočasno obvestila sodišče prve stopnje. Višje sodišče ocenjuje, da v tem primeru pogoji za kaznovanje priče niso bili izpolnjeni.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ureditev meje
Za razliko od nepravdnega sodišča, ki mejo ureja oziroma določa, lahko pravdno sodišče le to (v okviru reševanja predhodnega vprašanja) „zgolj“ ugotavlja. To pa je nedvomno pomemben argument za to, da se predmetni postopek (v skladu s 1. točko 1. odstavka 206. člena ZPP) prekine do ureditve (določitve) meje v nepravdnem postopku, ki je bil prav iz tega razloga že sprožen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0081845
OZ člen 126, 280. ZPP člen 183, 183/1.
izpolnitev obveznosti – nasprotna tožba – pogodba v korist tretjega – aktivna legitimacija
Vložitev nasprotne tožbe ni obveznost, temveč pravica toženca, prav tako pa tudi ne obstaja dolžnost sodišča, da ju obravnava skupaj.
Čeprav je nasprotna tožba toženčevo obrambno sredstvo, ne gre za bistveno kršitev določb postopka, če je sodišče ne obravnava skupaj s tožbo. Če jo obravnava posebej, vložnik nasprotne tožbe v svojih pravicah zaradi tega ne more biti prizadet.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - izpodbojna domneva - dejanski naslov poslovanja družbe - podatki sodnega registra
Tožena stranka obstoja kršitve pri vročanju ni uspela dokazati, čeprav je bilo dokazno breme o tem na njej. Če je tožena stranka dejansko poslovala na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni naredila spremembe naslova v sodnem registru in če si ni uredila predalčnika, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani.
Delavec se pravici do odpravnine ne more odpovedati, saj mu odpravnina predstavlja socialno varnost v času brezposelnosti. Zato je sporazum o izplačilu nižje odpravnine pravdnih strank ničen.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena (regulacijska) začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – začasna odredba o ureditvi razmerij med solastniki – prepoved nadaljevanja gradbenih del
Izdana začasna odredba je v bistvenem delu identična tožbenemu zahtevku in terjatve ne zavaruje, pač pa razmerja med pravdnima strankama začasno ureja (regulira), ko tožencu prepoveduje vsaka nadaljnja gradbena dela.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Tožnik je delavcem, zaposlenim preko študentskega servisa, popravljal ure tako, da jim je ure dodajal in jim na ta način priznaval več ur kot so jih dejansko opravili. Dopuščal je, da ti delavci niso evidentirali delovnega časa in da so delali tudi študentje, ki niso imeli študentske napotnice. Očitane kršitve nimajo vseh znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Gre namreč za listine, ki jih je sestavljal tožnik. Če ima prava listina (izdana od osebe, ki je označena kot izdajatelj) neresnično vsebino, s tem ne postane ponarejena listina in ni podano kaznivo dejanje ponarejanja listin. Očitane kršitve predstavljajo hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je tožnik storil naklepoma. Zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.