OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081850
SZ člen 31, 31/1. SPZ člen 115. OZ člen 190, 190/1, 197, 204. ZPP člen 214, 214/2.
plačilo stroškov upravnika – neveljavnost pogodbe o upravljanju – neupravičena obogatitev – konkretizacija obratovalnih stroškov po višini – trditvena podlaga – izdatek za drugega – verzija – poslovodstvo brez naročila – neprerekane trditve
Tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, in ne v razmerju do resničnega dolžnika, se povzeto splošno pravilo dopolnjuje s pravili vračanja. Iz teh med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. To pravilo omogoča pasivno legitimacijo resničnega dolžnika in je posledično uporabljivo za tristranska razmerja, v katerih nastopajo plačnik, resnični dolžnik in prejemnik plačila. Vendar pa je razmerju med plačnikom in resničnim dolžnikom verzijski zahtevek mogoč zgolj v primeru, da je bila plačana obveznost, ki bi jo bil resnični dolžnik dolžan izpolniti po zakonu. Ker etažni lastniki nosijo obveznosti na skupnih delih sorazmerno njihovemu solastniškemu deležu, je mogoče zaključiti, da je bilo plačilo stroškov v zvezi z obratovanjem zakonska dolžnost tožene stranke.
Sklicevanje na obsežne razdelilnike v primeru, ko lastnik ugovarja, da izračuna ni mogoče preveriti, ni dovolj, saj obseg dokumentacije onemogoča preizkus pravilnosti izračuna. Ni namreč naloga sodišča, da iz obsežnih prilog samo računa deleže, ki jih je dolžna plačati tožena stranka, četudi bi to lahko storilo.
V primeru, ko sodišče (vsaj delno) ugodi primarnemu zahtevku, se sodišče v podredni zahtevek skladno s 3. odstavkom 182. člena ZPP sploh ne sme spuščati in ga tudi ne omenjati v izreku. Očitana kršitev o pomanjkanju razlogov glede podrednega zahtevka je torej neutemeljena.
Ker morata biti oba zakonska pogoja izpolnjena kumulativno, ob manjkajočem prvem pogoju (obstoj odločbe domačega sodišča) ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede nedokazanega (tudi) drugega zakonskega pogoja (verjetnost nevarnosti, da bo sicer terjatev onemogočena ali precej otežena).
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079433
ZMZPP člen 20. ZM člen 1, 95.
prevzem menične obveznosti – spor z mednarodnim elementom – uporaba slovenskega prava
Za presojo ustreznosti oblike na Dunaju izdane trasirane menice na lastni ukaz, ki jo je toženka sprejela in podpisala (akceptirala) v Mariboru ter s tem postala glavna menična zavezanka, je treba uporabiti slovensko pravo.
Pritrditi je stališču pritožbe, da je s tem, ko je bil izvršilni postopek VL 2010 s sklepom Okrajnega sodišča na P z dne 15. 7. 2013 pravnomočno ustavljen in posledično izbrisana zastavna pravica na vozilu, tožeča stranka dejansko dosegla to, za kar si je prizadevala v tem postopku. Do „izpolnitve“ njenega zahtevka je tako prišlo v samem izvršilnem postopku, k čemur je prispevalo prav ravnanje tožene stranke, ki ločitvene pravice na avtomobilu, ki je bil predmet izvršbe in tudi te pravde, ni uveljavljala. Da je prišlo do obravnavane tožbe zaradi ravnanja tožene stranke pa tudi ni dvoma, saj je slednja v izvršilnem postopku vloženemu ugovoru tretjega nasprotovala in je bila zaradi takšnega njenega ravnanja v namen varstva svoje lastninske pravice na predmetnem vozilu tožeča stranka prisiljena vložiti to tožbo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3. ZPP člen 274. ZDR člen 131, 131/1, 131/4, 162.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - regres za letni dopust - sorazmerni del
Tožnica je za kršitev svojih pravic v zvezi z obstojem delovnega razmerja izvedela najkasneje takrat, ko je prejela elektronsko sporočilo pooblaščenca tožene stranke, v katerem je bilo navedeno, da je tožena stranka tožnici odpovedala delovno razmerje. Tožnica tožbe, ki se nanaša na nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni vložila v roku 30 dni iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je treba njeno tožbo v tem delu zavreči (274. člen ZPP).
V konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 131. člena ZDR o tem, da ima delavec, ki ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, pravico do sorazmernega dela regresa. Tožnica bi na podlagi 162. člena ZDR imela pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta le v primeru, če bi ji delovno razmerje v tekočem koledarskem letu prenehalo pred 1. julijem. Tožnici je delovno razmerje prenehalo 31. 7. 2013, zato je upravičena do celotnega regresa za letni dopust, ker je pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobila pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Pri delavcih, ki jim je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013 ali kasneje v tem v koledarskem letu, je glede izrabe letnega dopusta in s tem glede pravice do regresa za letni dopust, potrebno upoštevati ureditev iz ZDR in ne ZDR-1.
ugovor tretjega – pogoji in rok za ugovor – pravni interes
V 64. členu ZIZ ni določen najzgodnejši trenutek, ko je mogoče vložiti ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi. Odločilno za obstoj pravnega interesa tretjega za vložitev ugovora je, ali je predmet izvršbe v sklepu o izvršbi določen oziroma opredeljen, tako da je nedvomno, da se s sklepom dovoljuje izvršba na tem predmetu.
sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - sprememba stvarne pristojnosti
Sprememba tožbe je smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če zaradi tega ne pride do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.
Prav ima tudi tožeča stranka, da se dokazni postopek še ni začel in da se zato odločitev o tožbenem zahtevku ne bi zavlekla, da sodišče še ni opravilo prvega naroka za glavno obravnavo in lahko na njem izvede materialnoprocesno vodstvo po primarnem tožbenem zahtevku spremenjene tožbe in po podrednem tožbenem zahtevku, s čimer bo postopek čim bolj ekonomičen.
odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - neprizadetost pravic drugih oseb
V skladu z 2. odstavkom 33. člena ZNP lahko sodišče prve stopnje na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Ker so se drugi udeleženci z razveljavitvijo oziroma spremembo strinjali, ne drži, da pogoji za razveljavitev prvotnega sklepa ne bi bili podani.
Sodišče prve stopnje je pri upoštevalo tudi to, da je bil rok za izpolnitev obveznosti po prisilni poravnavi eno leto in da tožeča stranka v času sklenitve pogodbe o svetovanju in v času plačila spornega zneska še ni imela pokritih svojih obveznosti po sklenjeni prisilni poravnavi in da je tožeča stranka imela finančne težave pri izpolnjevanju teh obveznosti ter da so zato bile storitve tožene stranke nujno potrebne, saj je ugotovilo, da se posel po pogodbi nanaša na finančno in poslovno konsolidacijo tožeče stranke in da je bila tožena stranka angažirana zaradi pridobivanja sredstev s strani bank, vse po potrditvi prisilne poravnave.
Teh bistvenih okoliščin ni mogoče prevesti v pravnem smislu na način, da bi se sicer že 27. 2. 2009 pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave “prelevil” v nepravnomočnega in bi postal pravnomočen šele z realizacijo poplačil po potrjeni prisilni poravnavi.
Realizacija potrjene prisilne poravnave sledi pravnomočnosti sklepa o njeni potrditvi in realizacija ne more vplivati na pravnomočnost sklepa.
Drugačna razlaga ni možna, ker bi potem sodišča vselej arbitrarno presojala izvzetost iz izpodbojnosti in je prav v izogib arbitrarnosti potrebno dosledno upoštevati zakonsko ureditev. Drugače povedano, dejanje, opravljeno v fazi insolventnosti, četudi gre za posle, nujne za redno poslovanje družbe, ni izvzeto iz izpodbojnosti, če ni opravljeno v zvezi s postopkom prisilne poravnave kot enega od insolvenčnih postopkov.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061081
ZPP člen 63.
izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek – izključna krajevna pristojnost
Izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek, je v 63. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisana za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom.
V prvem primeru („med stečajnim postopkom“) je odločilen čas nastanka spora, ne pa začetek sodnega postopka.
V drugem primeru („v zvezi s stečajnim postopkom“) pa pride do pritegnitve pristojnosti le, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom, kar pa glede na zapadlost vtoževane terjatve v konkretnem primeru ni podano.
Spor je nastal pred začetkom stečajnega postopka in ne med njim, zaradi česar na tej podlagi ne more priti do pritegnitve pristojnosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070726
ZASP člen 147, 147/1. OZ člen 299, 299/2.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – avtorsko zaščitena glasbena dela – trditveno in dokazno breme – plačilo avtorskega honorarja – plačilo DDV – tek zakonskih zamudnih obresti
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta pa ne predpisuje obveznosti plačila DDV.
solastnina – postopek za delitev stvari v solastnini – nepremičnina – način delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stranki nimata denarja za predelavo hiše v dve samostojni enoti, da tudi ti dve enoti ne bi bili enakovredni ob obstoju solastninskega deleža strank do ½, je preizkušalo, ali katera stranka lahko izplača drugo. Ker tudi to ni možno, ostane le civilna delitev.
Če ni mogoče zanesljivo zaključiti, da je podpis na potrdilu, ki izkazuje nastanek posojilnega razmerja, toženčev, to pomeni, da toženec nanj ne more opirati svoje ugovorne trditve, da ni podpisal potrdila o prevzemu posojilne obveznosti, hkrati pa tudi, da niti tožnik nanj ne more opirati svoje trditve, da je nastanek posojilnega razmerja izkazan s strani toženca podpisanim potrdilom. Če na potrdilu ni mogoče graditi zaključka o obstoju spornega razmerja, je to v skladu z omenjenim pravilom o materialnem dokaznem bremenu v škodo tožnika.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 408, 408/1, 408/2, 408/2-1. KZ-1 člen 175, 175/1, 175/2.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - predkaznovanost - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - ovire za odpust obveznosti
Odpusta obveznosti ni mogoče predlagati le glede posameznih obveznosti.
Obveznosti vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, nikakor ni mogoče odpustiti.
ZFPPIPP člen 121, 384, 384/6, 401, 405, 405/1-1, 405/4, 405/5. ZPP člen 115.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – aktivno iskanje zaposlitve – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – preložitev naroka za glavno obravnavo – upravičen razlog za preložitev naroka – dopust – slabo zdravstveno stanje
Do prelaganja naroka brez izkazanih upravičenih razlogov ne sme priti. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko ni preložilo naroka na dolžničino opravičilo, v katerem je zgolj navedla, da se opravičuje, ker se naroka ne bo mogla udeležiti zaradi dopusta.
Dolžnica je bila dolžna v času preizkusnega obdobja z upraviteljem sodelovati, mu sporočati spremembo prebivališča in aktivno iskati zaposlitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055769
KZ-1 člen 246, 246/1, 246/2. KZ-1B člen 128, 128/1. ZKP člen 52, 52/1.
zloraba bančne ali kreditne kartice - sprememba kazenskega zakona - milejši predpis - predlog oškodovanca za pregon - ustavitev kazenskega postopka
Obtoženemu se v obtožnici očita storitev kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 246. člena KZ-1, torej po določilih zakona, katera so veljala v času, ko bi naj prišlo do njegove izvršitve. Za storitev takšnega kaznivega dejanja je bila v zakonu zagrožena kazen zapora do petih let. Kasneje je prišlo do spremembe kazenske zakonodaje in je kaznivo dejanje kot se obtožencu očita, bilo sedaj potrebno pravno opredeliti po določilih prvega odstavka 246. člena Kazenskega zakonika-1B (v nadaljevanju KZ-1B). Za to kaznivo dejanje pa ni zagrožena le blažja kazenska sankcija (zapor do dveh let), ampak se zahteva tudi to, da je za pregon storilca podan predlog (četrti odstavek 246. člena KZ-1B).
Kljub pravilnosti ugotovitve, da predlog za pregon obtoženca s strani oškodovane banke ni bil dan v roku določenem v prvem odstavku 52. člena ZKP, to ne pomeni, da so zaradi tega podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon obdolženca, zaradi česar bi bila na glavni obravnavi izdana zavrnilna sodba po določilih 4. točke 357. člena ZKP, saj prvi odstavek 128. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika-1B določa, da se določila četrtega odstavka 246. člena KZ-1B uporabljajo za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona.
OZ člen 633, 634, 635, 638, 639, 639/3, 660, 663, 663/2. ZPP člen 337, 337/1.
zavrženje tožbe - potek prekluzivnega roka - odgovornost za stvarne napake - pravočasnost sodnega uveljavljanja pravice iz naslova jamčevanja - način uveljavljanja posameznih jamčevalnih zahtevkov - nedopustne pritožbene novote
Enoletni prekluzivni rok iz 635. člena OZ teče od dneva učinkovanja dopisa, s katerim so bila dogovarjanja pogodbenih strank v zvezi z odpravo napak končana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073412
ZVKSES člen 24, 25, 25/1, 29. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 151, 151/1, 214, 214/2.
ZVKSES – skrite stvarne napake – izgubljeni dobiček – opustitev zakonsko zapovedanega ravnanja za presojo izgubljenega dobička – dokazovanje plačila DDV – priznana dejstva – strošek izvedenskega mnenja kot del pravdnih stroškov – uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, ki se nanaša na skupne dele stavbe
Strošek izvedenskega mnenja ne predstavlja pravno priznane oblike škode. So pa stroški za izvedenca, ki so nastali pred pravdo, del pravdnih stroškov. Gre namreč za izdatke, ki so nastali zaradi postopka in spadajo med pravdne stroške po določbi 1. odstavka 151. člena ZPP.