SPZ člen 77. ZNP člen 132, 138, 139. ZPP člen 339/2-14, 354.
ureditev meje – kriteriji – predlog – izrek – ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora – stroški
Sodišče v sporu za ureditev meje uredi sporno razmerje med strankama in ne odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga, na morebitni predlog pa tudi ni vezano. Pomemben del izreka sodne odločbe o ureditvi meje je tudi ugotovitev sodišča o vrednosti spornega mejnega prostora, ki je izpodbijani izrek sklepa nima.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved škodljivega ravnanja
Tožena stranka je tožnikoma podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnikoma je očitala, da sta v z nasprotju z načelom lojalnosti do delodajalca preko svojega pooblaščenca z dopisom obvestila poslovne partnerje družbe, da se odpokliče prodaja artiklov, povezanih z njunimi pravicami iz intelektualne lastnine, zaradi česar sta huje kršila pogodbene obveznosti in prepoved škodljivega ravnanja iz določbe 35. člena ZDR. Tožnika v zvezi s spornim dopisom nista prekoračila meje dopustnega ravnanja, ki bi utegnilo kakorkoli škodovati poslovnim interesom tožene stranke, saj tožena stranka tega v sporu ni uspela dokazati. Zato tožena stranka ni imela podlage, da je tožnikoma zaradi očitanega ravnanja izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je ob prijavi vloma v njegovo stanovanjsko hišo zavarovalnici navedel neresnične podatke o odtujenih predmetih, za katere je vedel, da mu niso bili odtujeni, s čimer je zavarovalnici (in pred tem policiji) lažno prikazoval okoliščine ter si na tak način pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je sporne tehnične predmete, ki jih je prijavil kot odtujene, dejansko imel oziroma je z njimi razpolagal, kar so potrdile priče. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik z očitanim ravnanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja goljufije po členu 211/1 KZ-1. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 111/1 ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070670
OZ člen 131, 179. ZPP člen 243, 278.
podlage odškodninske odgovornosti – pravica do izvedbe dokaza – poškodba vratne hrbtenice – nateg vratnih mišic – dokazovanje utrpelih poškodb z izvedenci – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za strah
V sodni praksi je glede poškodb v smislu natega vratnih mišic prevladujoče stališče, da najprej izvedenec cestnoprometne stroke izračuna sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa še izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca. Zgolj v primerih, ko je ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke nedvomna v smislu, da so na telo (domnevnega) oškodovanca delovale tako minimalne sile, da do poškodb nikakor ne bi moglo priti, je mogoče o zahtevku odločiti (z zavrnitvijo) brez postavitve izvedenca medicinske stroke.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - dodatek za povečan obseg dela in obremenitve
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitve v višini 20 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnica je bila v spornem obdobju razporejena na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delala, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078974
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 156, 274, 274/1. ZOdvT tarifna številka 3102.
sklepčnost tožbe - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - posojilna pogodba - pravno poslovno razmerje - solidarna odgovornost zakoncev - obveznost v zvezi s skupnim premoženjem - povrnitev separatnih stroškov - nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke
Podrejeni tožbeni zahtevek je bil v drugi zadevi zavrnjen zaradi nesklepčnosti (ni bilo podane nobene trditvene podlage o njem), zato ne more iti za pravnomočno razsojeno stvar v razmerju med omenjeno pravdo in to pravdo, v kateri je bil uveljavljan sklepčni tožbeni zahtevek.
Pravno poslovno razmerje med pravdnima strankama ustvarja pravice in obveznosti zanju kot stranki tega obligacijskega razmerja. Toženka je dolžna vrniti posojilo tožniku na podlagi sklenjene posojilne pogodbe med njima. Ali so posojena denarna sredstva predstavljala skupno premoženje tožnika in njegove žene ali ne, ni pomembno za to pravdo (glede vprašanja tožnikove aktivne legitimacije).
Posojilo po navedeni posojilni pogodbi je skupen dolg tožencev kot bivših zakoncev, ker je bila obveznost prevzeta v zvezi z njunim skupnim premoženjem, zato sta toženca solidarno dolžna vrniti preostali del posojila
vložitev izrednega pravnega sredstva – dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – opravljen pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost – pomanjkanje postulacijske sposobnosti – odprava pomanjkanja postulacijske sposobnosti – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – zavrženje revizije – pooblaščenci – premoženjski spor – vrednost spornega predmeta
Stranka je revizijo vložila sama, v takšnem primeru sodišče, če stranka najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo zavrže. Določb ZPP ni mogoče razlagati in uporabljati tako, da bi bilo mogoče stranko (s pravnim poukom v odločbi sodišča druge stopnje ali s pozivom v postopku z revizijo) opozoriti na procesno omejitev postulacijske sposobnosti in na njene posledice.
Tožeča stranka ob umiku tožbe ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena o tem, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni podlage, da bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki.
SPZ člen 48. ZTLR člen 21, 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje solastninskega deleža – dogovor o stvarnopravnih učinkih – nova stvar – izgradnja nove stvari – adaptacija podstrešja – priposestovanje – nedobroverna posest – verzijski zahtevek – povrnitev vlaganj v nepremičnino
Adaptacije ali obnove že obstoječega masardnega dela v stanovanje, ne pomenijo izgradnje nove stvari. Za novo stvar ne gre, če se z gradnjo spremeni razporeditev prostorov, ali se izboljšajo bivalne razmere, hiša pa ohranja prvotni pomen.
Toženec je bil v kreditnem razmerju z banko. Ker je banka škodo, ki naj bi ji nastala zaradi toženčevega nepravilnega (nerednega) odplačila kredita, zavarovala pri tožnici, je na slednjo (ker je banki to škodo/neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe poravnala) ne samo na podlagi pogodbe o odstopu (cesije) terjatve ampak že na podlagi samega zakona (275. člen OZ), prešla bankina terjatev do toženca z vsemi stranskimi pravicami.
Prvostopenjsko sodišče je zapisalo napačno ime stranke, ki je umrla, ter bo napako moralo odpraviti. Ne glede na to pa je izrek izpodbijanega sklepa pravilen in se nanaša na smrt prvotožene stranke, zaradi katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ukrepalo ter uporabilo pravilno pravno podlago.
ZDR člen 10, 10/1, 52, 54, 118, 118/1. ZOFVI člen 96, 109.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - zakoniti razlog - dejavnost vzgoje in izobraževanja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - odškodnina - strokovni delavec
Tožnica v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, skladno z določbo 96. člena ZOFVI, ni bila strokovni delavec. V tej določbi so opredeljena delovna mesta strokovnih delavcev v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med njimi ni določeno delovno mesto prodajalca v šolski okrepčevalnici. Zato tožena stranka ni imela podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnica za določen čas na delovnem mestu prodajalke v šolski okrepčevalnici po določbi 109. člena ZOFVI iz razloga predvidenega zmanjšana obsega vpisa učencev v šolo ali zavod, ki se nanaša samo za strokovne delavce. Ker je tožena stranka s tožnico nezakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas oz. to podaljšala z ankesom iz razloga, ki za njeno delovno mesto v zakonu ni bil predviden, je tožničino delovno razmerje iz določenega prešlo v nedoločen čas.
Od priče ni mogoče pričakovati, da bo na dan, ko je vabljena na zaslišanje, preložila prav vse svoje službene obveznosti. Priča je ravnala skrbno, preverila je koliko časa ima Okrajno sodišče v Škofji Loki predvidenega za obravnavo, na katero je bila vabljena; utemeljeno je pričakovala, da bo imela dovolj časa, da se po zaključku naroka v Škofji Loki udeleži naroka v obravnavani zadevi. Ko se njena pričakovanja niso uresničila, je o zamudi še pravočasno obvestila sodišče prve stopnje. Višje sodišče ocenjuje, da v tem primeru pogoji za kaznovanje priče niso bili izpolnjeni.
izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - neutemeljeno povzročeni stroški
Upnik je ves čas postopka vedel za datum izvršilnega dejanja 9. 7. 2013 in ko je bil pred tem seznanjen z izpraznitvijo poslovnega prostora, bi moral o tem obvestiti izvršitelja in umakniti predlog za izvršbo. Izvršitelj potem ne bi imel razloga za opravo izvršilnega dejanja (glede na dolžnikove dokaze tega tudi sicer ni imel) in ne bi nastali sporni stroški.
procesne obresti – primeren izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – stroški opomina – notarski zapis – načelo stroge formalne legalitete – trditveno in dokazno breme
Opredelitev v 7. členu notarskega zapisa je glede stroškov preohlapna, da bi lahko upnik na njeni podlagi kot izvršilnem naslovu izterjeval stroške opominov, tako glede obsega terjatve kot tudi njene zapadlosti.
V izvršilnem postopku ni dopustno zahtevati procesnih obresti, torej zamudnih obresti ob obračunanih pogodbenih in zamudnih obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila.
odpust dolžnikovih obveznosti - postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - zaprtje računa in odprtje novega
Če je dolžnik razpolagal na način, da premoženje ne bi bilo dosegljivo upnikom, to še ne pomeni, da je s premoženjem razpolagal neodplačno ali za neznatno plačilo, kar predstavlja oviro za odpust obveznosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081857
ZGD-1 člen 255, 255/2, 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. OZ člen 46, 94, 99, 99/1, 1050.
odgovornost uprave – poravnava – napake volje
Član organa vodenja mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Člani organa vodenja so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pravdni stranki sta s Sporazumom sklenili poravnavo, saj sta obe navajali, da so bili določeni spori. Zmota lahko predstavlja razlog za izpodbojnost Sporazuma, in sicer je upoštevna le bistvena zmota, tega pa tožeča stranka ne uveljavlja. Sporazuma namreč ne izpodbija, kar pomeni, da ta še vedno velja.
ZPP člen 285, 305.a. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1, 59/2.
zunajzakonska skupnost - nepopolna ugotovitev obsega skupnega premoženja - višina zaslužkov pravdnih strank - skrb za skupne otroke - materialno procesno vodstvo
V izpodbijani sodbi ni nobene ugotovitve o višini zaslužkov pravdnih strank. Zagotovo je upoštevna skrb enega partnerja za skupne otroke, vendar to ne pomeni, da drugi partner z višjim zaslužkom ne more dokazovati svojega višjega prispevka, zato je v vsakem primeru treba ugotavljati, kakšen je bil njun zaslužek.
nagrada in stroški izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje z vsebino mnenja
Pritožbene navedbe predstavljajo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, ne pa razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivali na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri izvedenčeve nagrade.