ZASP člen 159, 168. OZ člen 247, 247/3, 299, 299/2.
avtorski honorar – dolžnost uporabnikov do obveščanja – avtorsko varovana dela – obveznost posredovanja podatkov o honorarjih izvajalcev – nadomestilo za uporabo avtorskih del – veljavnost pravilnika – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – pogodbena kazen – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ugotovljena dejstva v zvezi z uporabo glasbenih del, zlasti dejstvo, da toženec nikoli ni nasprotoval svoji obveznosti plačila, ki je bilo po višini sicer sporno in je tudi svojo zakonsko dolžnost obveščanja tožnika izpolnil, ne omogočajo zaključka o namerni kršitvi avtorske pravice ali kršitvi iz hude malomarnosti. Zato ni pogojev za izrek civilne kazni.
Pritožnik trdi, da je njegov dolžnik (družba M.) s takšnim ravnanjem favorizirala drugega upnika. To najverjetneje drži, vendar pa ni točen pritožnikov nadaljnji materialnopravni sklep, da so s tem izpolnjene predpostavke 255. člena OZ, katerih bistvo naj bi bilo ravno v onemogočanju dolžnika, da s svojimi pravnimi dejanji favorizira posamezne upnike. To ni res in (tudi) v tem se izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po paulijanski tožbi razlikuje od izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, katerega temeljno načelo je v resnici enako obravnavanje upnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070685
OZ člen 131. ZIZ člen 173, 173/2.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – predpostavke odškodninske odgovornosti – nakup nepremičnine v izvršilnem postopku – združitev upnika in dolžnika v eni osebi
Toženec je kot imetnik terjatve, ki je bila zavarovana z nepremičnino tožnice, izvrševal svojo pravico prek sodnega postopka in zahteval izterjavo terjatve v izvršilnem postopku s poplačilom iz prodaje zastavljene nepremičnine. V ravnanju toženca sodišče prve stopnje ni ugotovilo protipravnosti ne nedopustnosti niti ni ugotovilo, da bi toženec ob pomoči drugih oseb izvršilni postopek izrabil kot sredstvo, s katerim bi tožnico protipravno oškodoval oziroma se na njen račun neupravičeno obogatil.
Ker morata biti oba zakonska pogoja izpolnjena kumulativno, ob manjkajočem prvem pogoju (obstoj odločbe domačega sodišča) ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede nedokazanega (tudi) drugega zakonskega pogoja (verjetnost nevarnosti, da bo sicer terjatev onemogočena ali precej otežena).
Sodišče prve stopnje je pri upoštevalo tudi to, da je bil rok za izpolnitev obveznosti po prisilni poravnavi eno leto in da tožeča stranka v času sklenitve pogodbe o svetovanju in v času plačila spornega zneska še ni imela pokritih svojih obveznosti po sklenjeni prisilni poravnavi in da je tožeča stranka imela finančne težave pri izpolnjevanju teh obveznosti ter da so zato bile storitve tožene stranke nujno potrebne, saj je ugotovilo, da se posel po pogodbi nanaša na finančno in poslovno konsolidacijo tožeče stranke in da je bila tožena stranka angažirana zaradi pridobivanja sredstev s strani bank, vse po potrditvi prisilne poravnave.
Teh bistvenih okoliščin ni mogoče prevesti v pravnem smislu na način, da bi se sicer že 27. 2. 2009 pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave “prelevil” v nepravnomočnega in bi postal pravnomočen šele z realizacijo poplačil po potrjeni prisilni poravnavi.
Realizacija potrjene prisilne poravnave sledi pravnomočnosti sklepa o njeni potrditvi in realizacija ne more vplivati na pravnomočnost sklepa.
Drugačna razlaga ni možna, ker bi potem sodišča vselej arbitrarno presojala izvzetost iz izpodbojnosti in je prav v izogib arbitrarnosti potrebno dosledno upoštevati zakonsko ureditev. Drugače povedano, dejanje, opravljeno v fazi insolventnosti, četudi gre za posle, nujne za redno poslovanje družbe, ni izvzeto iz izpodbojnosti, če ni opravljeno v zvezi s postopkom prisilne poravnave kot enega od insolvenčnih postopkov.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0070690
SPZ člen 70. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 31.
delitev solastne stvari – delitev v naravi – nova solastninska skupnost – vročanje pisanj – pooblaščenci – sodna določitev vrednosti predmeta postopka
Z izpodbijani sklepom sodišče solastninske skupnosti ni razdelilo, temveč jo je preoblikovalo takó, da je na posameznih nepremičninah določilo novo solastniško sestavo in novo razmerje idealnih deležev. Takšen način delitve pa ne ustreza nobenemu izmed zakonsko taksativno določenih načinov iz 70. člena SPZ. Sodna praksa ga dopušča zgolj v primeru, ko udeleženci s takšnim preoblikovanjem solastniške skupnosti soglašajo. Tega pa v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti.
procesne obresti – primeren izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – stroški opomina – notarski zapis – načelo stroge formalne legalitete – trditveno in dokazno breme
Opredelitev v 7. členu notarskega zapisa je glede stroškov preohlapna, da bi lahko upnik na njeni podlagi kot izvršilnem naslovu izterjeval stroške opominov, tako glede obsega terjatve kot tudi njene zapadlosti.
V izvršilnem postopku ni dopustno zahtevati procesnih obresti, torej zamudnih obresti ob obračunanih pogodbenih in zamudnih obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila.
materialno procesno vodstvo - odpoved najemne pogodbe - posebni odpovedni razlog - lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe - primerno stanovanje - uporabno dovoljenje za objekt
Stanovanjska stavba, katere lastnica je bila v preteklosti tožena stranka, ni primerno stanovanje, saj je med pravdnima strankama nesporno, da objekt nima uporabnega dovoljenja, kar je sicer pogoj, da je moč govoriti o primernem stanovanju.
Sodišče ni dolžno opozarjati stranke na vidike, ki jih je izpostavila že druga stranka – v takšnem primeru je stranka že opozorjena, da lahko pride v poštev tudi ta vidik zadeve; na njej pa je, da glede na zatrjevanje nasprotne stranke poda relevantne odgovore. Materialnoprocesno vodstvo na področju dejanskih navedb ima svoje meje. Dolžnost vplivanja na stranki, da navedeta odločilna dejstva, ne gre tako daleč, da bi moralo sodišče stranke opozarjati na vse vidike predmetnega spora.
neupravičena pridobitev - plačilo dela odškodnine, ki ga je prejel kot skrbnik denacionaliziranega premoženja zapustnice na svoj račun - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Skrbnik denacionaliziranega premoženja pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju tega premoženja ne bi smel odtujiti premoženja, ki mu je bilo zaupano. Kot skrbnik je bil dolžan upravljati denacionalizirano premoženje in skrbeti zanj tako, da se to ohrani za dediče. Čeprav je toženec v nasprotju z navedeno zahtevo že odprodal del obveznic, pa s tem vendarle ni okrnil tožničine dedne pravice, saj preostalo denacionalizirano premoženje očitno zadošča za poplačilo njenega dednega deleža.
Sodišče prve stopnje je začetek teka zamudnih obresti materialnopravno pravilno vezalo na pravnomočnost sklepa o dedovanju. Toženčeva obveznost, da tožnici izroči njen delež podedovanega premoženja, je namreč zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ko je bilo jasno, kdo so dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - izpodbojna domneva - dejanski naslov poslovanja družbe - podatki sodnega registra
Tožena stranka obstoja kršitve pri vročanju ni uspela dokazati, čeprav je bilo dokazno breme o tem na njej. Če je tožena stranka dejansko poslovala na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni naredila spremembe naslova v sodnem registru in če si ni uredila predalčnika, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani.
Delavec se pravici do odpravnine ne more odpovedati, saj mu odpravnina predstavlja socialno varnost v času brezposelnosti. Zato je sporazum o izplačilu nižje odpravnine pravdnih strank ničen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070726
ZASP člen 147, 147/1. OZ člen 299, 299/2.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – avtorsko zaščitena glasbena dela – trditveno in dokazno breme – plačilo avtorskega honorarja – plačilo DDV – tek zakonskih zamudnih obresti
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta pa ne predpisuje obveznosti plačila DDV.
SPZ člen 77. ZNP člen 132, 138, 139. ZPP člen 339/2-14, 354.
ureditev meje – kriteriji – predlog – izrek – ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora – stroški
Sodišče v sporu za ureditev meje uredi sporno razmerje med strankama in ne odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga, na morebitni predlog pa tudi ni vezano. Pomemben del izreka sodne odločbe o ureditvi meje je tudi ugotovitev sodišča o vrednosti spornega mejnega prostora, ki je izpodbijani izrek sklepa nima.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070732
OZ člen 179.
pravica do pietete – prekop groba – osebnostne pravice – povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti
Prekop groba (ter izkop in prenos posmrtnih ostankov) ne more biti predmet prostega razpolaganja strank.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v tožničine osebnostne pravice – v njeno duševno celovitost, katere del je pietetno čustvo svojcev umrlega in se izraža tudi kot spoštovanje do neokrnjenega groba bližnjih svojcev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073412
ZVKSES člen 24, 25, 25/1, 29. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 151, 151/1, 214, 214/2.
ZVKSES – skrite stvarne napake – izgubljeni dobiček – opustitev zakonsko zapovedanega ravnanja za presojo izgubljenega dobička – dokazovanje plačila DDV – priznana dejstva – strošek izvedenskega mnenja kot del pravdnih stroškov – uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, ki se nanaša na skupne dele stavbe
Strošek izvedenskega mnenja ne predstavlja pravno priznane oblike škode. So pa stroški za izvedenca, ki so nastali pred pravdo, del pravdnih stroškov. Gre namreč za izdatke, ki so nastali zaradi postopka in spadajo med pravdne stroške po določbi 1. odstavka 151. člena ZPP.
odpust dolžnikovih obveznosti - postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - zaprtje računa in odprtje novega
Če je dolžnik razpolagal na način, da premoženje ne bi bilo dosegljivo upnikom, to še ne pomeni, da je s premoženjem razpolagal neodplačno ali za neznatno plačilo, kar predstavlja oviro za odpust obveznosti.
zavrnitev soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka – nedovoljena pritožba – aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Ker upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni utemeljen predlagatelj izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0063924
OZ člen 625, 625/3. ZPP člen 108, 243, 285. ZGO-1 člen 84. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 45, 45/2-4, 61, 62. Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (2004) člen 33, 33/1, 35, 35/3.
izvedenec - pravila stroke - gradbena pogodba - pogodba o delu - uvedba v delo - projektna dokumentacija - naročnikova navodila - pomanjkljivosti projektne dokumentacije - pojasnilna obveznost izvajalca - začasna situacija - popolnost tožbe - sklepčnost tožbe - substanciranje dokazov
Izvedenec je le pomočnik sodnika, ki ga sodišče imenuje, če je za razjasnitev potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Tudi če izvedenec sodniku posreduje pravila stroke, ki so pravnega značaja, sodnik na podlagi teh pravil sam vsebinsko konkretizira pravno normo. Izvedenec ne sodi, pač pa to vedno stori sodnik.
Izročitev projektne dokumentacije, ki je podlaga za določitev predmeta izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja, oziroma njenih sprememb ima značilnost (pravno naravo) naročnikovih navodil oziroma njegovega naročila. Izvajalec je dolžan naročnika opozoriti na pomanjkljivosti projektne dokumentacije. Ta izvajalčeva obveznost spada med njegove pojasnilne obveznosti. Izvajalčeva pojasnilna dolžnost pa ne obstaja v zvezi z vsemi pomanjkljivostmi projektne dokumentacije, temveč samo v zvezi s tistimi, ki jih lahko ugotovi oziroma ki bi jih lahko ugotovil, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Njegovo znanje pa ni enako znanju, ki ga mora imeti profesionalna oseba (projektant), ki je izdelala projektno dokumentacijo.
Tožnik mora v tožbi navesti predvsem historični dogodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja. Navedeno zadošča, da je tožba popolna v smislu procesnega prava, da se lahko obravnava, brez da bi jo sodišče moralo dati v popravo v smislu 108. člena ZPP. Vprašanje sklepčnosti tožbe pa je vprašanje materialnega prava. Čeprav je tožba popolna, je lahko nesklepčna, če bi se tožnikov zahtevek lahko izkazal za utemeljenega, vendar manjka določeno pravno relevantno dejstvo.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - plačilo odškodnine - odbitna franšiza - odmera pravdnih stroškov - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi
V navedeni polici, na katero je tožeča stranka opirala svoj tožbeni zahtevek, je v resnici dogovorjena odbitna franšiza 250,00 EUR. Po določbi prvega odstavka 965. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ima tožeča stranka neposreden odškodninski zahtevek zoper toženo stranko, vendar največ do zneska njene obveznosti.