Delavec se pravici do odpravnine ne more odpovedati, saj mu odpravnina predstavlja socialno varnost v času brezposelnosti. Zato je sporazum o izplačilu nižje odpravnine pravdnih strank ničen.
Toženec je bil v kreditnem razmerju z banko. Ker je banka škodo, ki naj bi ji nastala zaradi toženčevega nepravilnega (nerednega) odplačila kredita, zavarovala pri tožnici, je na slednjo (ker je banki to škodo/neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe poravnala) ne samo na podlagi pogodbe o odstopu (cesije) terjatve ampak že na podlagi samega zakona (275. člen OZ), prešla bankina terjatev do toženca z vsemi stranskimi pravicami.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – nedovoljene pritožbene novote
Upnik mora v postopku zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo izkazati hudo nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V konkretnem primeru so tožniki izkazali, da je toženec tekom pravdnega postopka prodal dve (edini neobremenjeni) nepremičnini, poleg tega pa tudi, da bo ravno zaradi tega konkretnega ravnanja toženca, uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena.
V primeru, ko sodišče (vsaj delno) ugodi primarnemu zahtevku, se sodišče v podredni zahtevek skladno s 3. odstavkom 182. člena ZPP sploh ne sme spuščati in ga tudi ne omenjati v izreku. Očitana kršitev o pomanjkanju razlogov glede podrednega zahtevka je torej neutemeljena.
vložitev izrednega pravnega sredstva – dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – opravljen pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost – pomanjkanje postulacijske sposobnosti – odprava pomanjkanja postulacijske sposobnosti – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – zavrženje revizije – pooblaščenci – premoženjski spor – vrednost spornega predmeta
Stranka je revizijo vložila sama, v takšnem primeru sodišče, če stranka najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo zavrže. Določb ZPP ni mogoče razlagati in uporabljati tako, da bi bilo mogoče stranko (s pravnim poukom v odločbi sodišča druge stopnje ali s pozivom v postopku z revizijo) opozoriti na procesno omejitev postulacijske sposobnosti in na njene posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078974
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 156, 274, 274/1. ZOdvT tarifna številka 3102.
sklepčnost tožbe - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - posojilna pogodba - pravno poslovno razmerje - solidarna odgovornost zakoncev - obveznost v zvezi s skupnim premoženjem - povrnitev separatnih stroškov - nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke
Podrejeni tožbeni zahtevek je bil v drugi zadevi zavrnjen zaradi nesklepčnosti (ni bilo podane nobene trditvene podlage o njem), zato ne more iti za pravnomočno razsojeno stvar v razmerju med omenjeno pravdo in to pravdo, v kateri je bil uveljavljan sklepčni tožbeni zahtevek.
Pravno poslovno razmerje med pravdnima strankama ustvarja pravice in obveznosti zanju kot stranki tega obligacijskega razmerja. Toženka je dolžna vrniti posojilo tožniku na podlagi sklenjene posojilne pogodbe med njima. Ali so posojena denarna sredstva predstavljala skupno premoženje tožnika in njegove žene ali ne, ni pomembno za to pravdo (glede vprašanja tožnikove aktivne legitimacije).
Posojilo po navedeni posojilni pogodbi je skupen dolg tožencev kot bivših zakoncev, ker je bila obveznost prevzeta v zvezi z njunim skupnim premoženjem, zato sta toženca solidarno dolžna vrniti preostali del posojila
Tožeča stranka ob umiku tožbe ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena o tem, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni podlage, da bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki.
ZIZ člen 272. ZPP člen 286. OZ člen 132, 178, 183.
regulacijska začasna odredba – odstranitev objave – obstoj terjatve – verjetnost škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza
Za zahtevek za preprečitev ali odpravo nastanka škode je stopnja verjetnosti terjatve, katero je izkazala tožeča stranka s citiranimi sporočili, dovolj. Iz vsebine sporočil izhaja, da so pošiljatelji prejeli obvestila o tožeči stranki in da sprašujejo tožnika o tem oz. odpovedujejo naročila.
Sodišče pri odločanju o ugovoru upošteva gradivo v spisu, ki ga je imelo pri izdaji začasne odredbe in nato mora odgovoriti na ugovor. Pri tem lahko pri odločanju o ugovoru upošteva tudi navedbe iz odgovora na ugovor, če ne pomenijo spremembe tožbe oziroma druge dejanske in pravne podlage. Tako presoja le tisto podlago, ki jo je tožeča stranka podala v predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve tožeče stranke, ki mora izhajati iz tožbe.
Č. Z. je v izjavi z dne 4. 3. 2007 bistveno spremenil opis poteka škodnega dogodka, kot ga je dal v izjavi z dne 23. 10. 2007, tožeča stranka je tudi umaknila dokazni predlog za njegovo zaslišanje, zato so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih je prvo sodišče utemeljeno dopustilo, da je tožena stranka po prvem naroku vložila kot nov dokaz izjavo Č. Z. z dne 28. 3. 2007. Iz navedenih razlogov ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
Prvostopenjsko sodišče je zapisalo napačno ime stranke, ki je umrla, ter bo napako moralo odpraviti. Ne glede na to pa je izrek izpodbijanega sklepa pravilen in se nanaša na smrt prvotožene stranke, zaradi katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ukrepalo ter uporabilo pravilno pravno podlago.
prekluzija – pravica do obravnavanja pred sodiščem – pravočasnost pripravljalne vloge – prvi narok za glavno obravnavo – opozorilo na posledice – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neupoštevanje vloge, ki jo stranka vloži na prvem naroku, predstavlja kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem, v primeru, da stranka vnaprej ni bila opozorjena na to posledico.
ZDR člen 204, 204/2. ZJU člen 21, 21/1. ZSPJS člen 14, 49.c.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - pogoj izobrazbe - izobrazba - javni uslužebenec
Tožnica je kljub prevedbi na delovno mesto “laboratorijski tehnik II” od 1. 8. 2008 do vključno 28. 2. 2011 dejansko opravljala dela, ki sodijo v delokrog inženirja za laboratorijsko biomedicino II. Zato tožnici pripada plačilo za delo inženirja laboratorijske biomedicine, ki ga je dejansko opravljala, čeprav tožena stranka v spornem času ni imela sistemiziranega ustreznega delovnega mesta, ki bi ta dela obsegala. To delovno mesto je predvideno že v Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.
Ker je tožnica v spornem obdobju opravljala delo na na delovnem mestu, za katero je imela nižjo izobrazbo od zahtevane, ji skladno s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
ZTLR člen 54, 56. SPZ člen 218, 226, 227, 227/2, 266. ZUreP-1 člen 110. ZPP člen 1. ODZ paragraf 479.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - nepravilna služnost - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt - sprememba zakonodaje - neodplačnost priposestvovane služnostne pravice - ustanovitev služnostne pravice - stvarna pristojnost
Priposestvovanje neprave stvarne služnosti je mogoče.
V okviru 8. odstavka 110. člena ZUreP-1 predpisana odškodnina, ki pripada lastniku v primeru ustanovitve služnosti (v javno korist), se nanaša zgolj na postopek za prisilno ustanovitev služnosti v javno korist. S takšno ureditvijo zakon ne posega v pravni položaj služnostnih pravic, pridobljenih pred njegovo uveljavitvijo, ne spreminja njihove vsebine in jih ne omejuje z novo denarno obveznostjo.
nagrada in stroški izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje z vsebino mnenja
Pritožbene navedbe predstavljajo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, ne pa razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivali na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri izvedenčeve nagrade.
ZPP člen 285, 305.a. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1, 59/2.
zunajzakonska skupnost - nepopolna ugotovitev obsega skupnega premoženja - višina zaslužkov pravdnih strank - skrb za skupne otroke - materialno procesno vodstvo
V izpodbijani sodbi ni nobene ugotovitve o višini zaslužkov pravdnih strank. Zagotovo je upoštevna skrb enega partnerja za skupne otroke, vendar to ne pomeni, da drugi partner z višjim zaslužkom ne more dokazovati svojega višjega prispevka, zato je v vsakem primeru treba ugotavljati, kakšen je bil njun zaslužek.
odpust dolžnikovih obveznosti - postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - zaprtje računa in odprtje novega
Če je dolžnik razpolagal na način, da premoženje ne bi bilo dosegljivo upnikom, to še ne pomeni, da je s premoženjem razpolagal neodplačno ali za neznatno plačilo, kar predstavlja oviro za odpust obveznosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081857
ZGD-1 člen 255, 255/2, 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. OZ člen 46, 94, 99, 99/1, 1050.
odgovornost uprave – poravnava – napake volje
Član organa vodenja mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Člani organa vodenja so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pravdni stranki sta s Sporazumom sklenili poravnavo, saj sta obe navajali, da so bili določeni spori. Zmota lahko predstavlja razlog za izpodbojnost Sporazuma, in sicer je upoštevna le bistvena zmota, tega pa tožeča stranka ne uveljavlja. Sporazuma namreč ne izpodbija, kar pomeni, da ta še vedno velja.