OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081856
ZPP člen 286, 286/1, 286a, 286a/5. OZ člen 147, 190, 190/1.
prekluzija – nove trditve in dokazi – plačilo utemeljenega računa – odgovornost delodajalca – račun kot dokaz poslovnega razmerja – trditveno in dokazno breme – nevezanost na ugotovljeno dejansko stanje – neupravičena obogatitev – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugotovljeno relativno bistveno kršitev postopka, ki jo je storilo prvostopenjsko sodišče s tem, da je odločitev oprlo na prepozne navedbe, lahko odpravi samo pritožbeno sodišče izven glavne obravnave na ta način, da napravi dokazno oceno zgolj na podlagi izvedenih pravočasnih dokazov in upoštevaje pravočasno trditveno podlago pravdnih strank.
Račun je enostranska listina in kot tak še ni dokaz o obstoju poslovnega razmerja med strankama in o izpolnitveni obveznosti tožene stranke, če ta poslovnega razmerja in posledično svoje obveznosti iz njega ne priznava. V takem primeru je vtoževano obveznost tožene stranke potrebno presojati z drugimi dokaznimi sredstvi.
Zgolj obrazložitev disciplinskega organa v utemeljitvi svoje odločitve o zavrženju prijave tožene stranke zoper tožečo stranko, ne ustvarja prejudicialnega učinka glede ugotovitve o tem ali so bile zaračunane storitve tožeče stranke toženi stranki tudi dejansko opravljene. Na takšno dokazno oceno ne more biti vezano sodišče v pravdnem postopku, kjer se isto dejansko vprašanje kaže kot relevantno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke.
Tožnik si je ustvaril številno družino, s tem pa je prevzel dolžnost, da bo skupaj z zakonito zastopnico toženke plačeval preživnino, s katero se bodo krile vsaj osnovne potrebe otrok. Za kritje navedenih preživninskih potreb otrok pa brezposelnost ni okoliščina, ki bi opravičevala tožnikovo pasivnost pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstev, kljub izkazanim zdravstvenim težavam, še posebej ne iz razloga, ker je celotno breme varstva in vzgoje toženke na zakoniti zastopnici.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081385
ZFPPIPP člen 153, 153/2, 212, 212/1. OZ člen 34, 34/1, 289. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
učinkovanje prisilne poravnave – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – nastanek terjatve – stroški pravdnega postopka – nastanek terjatve na povrnitev stroškov postopka – predmet obveznosti – zapadlost terjatve
Terjatev nastane šele, ko je jasno, kaj je „predmet obveznosti“, kakšno dajatev ali storitev lahko torej upnik zahteva od dolžnika. Če gre za denarni znesek, kot v tem primeru, mora biti denarni znesek že opredeljen po višini, sicer terjatev sploh še ni nastala.
kaznivo dejanje uboja – silobran – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Bistvena za presojo silobrana je okoliščina, da je obtoženec po nožu posegel šele tedaj, ko ga je oškodovanec na tleh ležečega udaril s kamnom v glavo in je spoznal, da je v življenjski nevarnosti, kakor tudi, da je tudi v nadaljevanju dogodka, ko se je umikal pred oškodovancem z nožem zamahoval proti njemu le v tistem trenutku, ko ga je ta ponovno ujel in mu strgal oblačila.
novo izvršilno sredstvo - izvršba na nepremičnino - omejitev izvršbe - stanovanje v katerem dolžnik živi - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo
V celoti je sicer soglašati, da je prisilna prodaja stanovanja, v katerem dolžnik živi, hud poseg v položaj dolžnika in je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti zato potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnika in posegom v njegove pravice. Vendar je v konkretnem primeru bistveno to, da je dolžnik sam navajal, da stanovanje prodaja zaradi poplačila dolgov.
Zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo.
Konkurenčna klavzula, ki posamezniku prepoveduje oziroma omejuje opravljanje posamezne gospodarske dejavnosti pomeni poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude. Tudi v tistih primerih, ko je takšen poseg utemeljen neposredno na podlagi zakona ali na podlagi pogodbene volje, pa takšne omejitve ni mogoče razlagati izven okvirja obsega in pogojev, ki so na tej podlagi določeni.
Splošni pogoji ne veljajo, če se z njihovo uporabo ne strinja nasprotni pogodbenik. Soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ) se mora raztezati tudi na uporabo splošnih pogojev.
neizročitev bančne garancije za dobro izvedbo posla - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - sprememba pogodbe, sklenjene po postopku o oddaji javnega naročila - bistvena sprememba - obveznost izvedbe novega javnega naročila - ugovor pobota
Pogodbe, sklenjene v postopkih javnih naročil, je dovoljeno spreminjati (brez oddaje novega javnega naročila) le v primerih, ko sprememba pogodbenih določil ne pomeni bistvene spremembe naročila. Vsaka bistvena sprememba pogodbe povzroči obveznost izvedbe novega razpisa. Bistvena sprememba razpisne dokumentacije je (upoštevajoč že ustaljeno in obširno sodno prakso Sodišča EU) podana, ko gre za tako spremembo vsebine razpisne dokumentacije, zaradi katere bi naročnik v predhodno izvedenem postopku lahko pričakoval večjo konkurenco oziroma širši krog ponudnikov, če bi take spremenjene zahteve določil že v prejšnjem postopku.
Omejevanje podjetništva oziroma svobodne gospodarske pobude je dopustno, če je skladno z načelom sorazmernosti, izvedenim iz ustavnega načela o pravni državi (2. člen URS). Sodišče prve stopnje v predmetni zadevi testa sorazmernosti ni opravilo, čeprav je toženka v tej smeri ponudila zadostne trditve, katerim tožnik ni nasprotoval. Ker dejanske okoliščine glede dopustnosti takšnega dogovora niso sporne, je sodišče druge stopnje samo opravilo materialnopravno presojo, ali je omejevanje svobodne gospodarske pobude v predmetni zadevi dopustno, ali ne.
Tožeča stranka ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ki se od nje pričakuje v pravnem prometu, ko bančne izpiske in listine, ki jih je redno pošiljala tožena stranka kot banka v zvezi s sklenjenimi terminskimi posli, ni redno pregledovala in ni bila pozorna na stroške in dajatve, ki jih je tožena stranka zaračunavala. Terjatev tožeče stranke iz naslova neutemeljenega obračuna posredniške provizije je zato zastarala.
ZGD-1 člen 3. Statut Veterinarske zbornice člen 1.
pasivna legitimacija - veterinarska zbornica
Po oceni sodišča druge stopnje je zaključek sodišča prve stopnje glede pomanjkanja pasivne legitimacije pravilen. Veterinarska zbornica RS je samostojna pravna oseba, ki ima svojo pravdno in procesno sposobnost, kar pomeni, da lahko toži in je lahko tožena. To dejstvo izhaja iz 1. člena Statuta Veterinarske zbornice in 3. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ), ki izrecno določa, da je zbornica pravna oseba zasebnega prava, ki status pravne osebe pridobi z vpisom v register.
ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079426
ZPP člen 191. ZVKSES člen 29. SPZ člen 100, 105, 105/1 116. SZ-1 člen 3, 3/4. OZ člen 406. ZIZ člen 272, 272/1. ZFPPIPP člen 161, 161/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - jamčevalni zahtevki - stvarne napake na skupnih delih - aktivna legitimacija - etažni lastniki - varstvo skupnega lastnika - začetek postopka prisilne poravnave - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev
Pravno podlago za vložitev tožbe s strani etažnih lastnikov je treba iskati v njihovih stvarno-pravnih razmerjih v zvezi s skupnimi deli (kot to ureja že SPZ). Tako kot imajo etažni lastniki, ki so hkrati solastniki skupnih delov, skladno s 100. členom SPZ pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari (vsak od njih pa ima tudi pravico do tožbe svoje pravice na delu stvari), je tudi za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov na skupnih delih po obligacijskem pravu upravičen vsak od njih, ne glede na svoj solastniški delež na teh delih. To pomeni, da lahko takšno tožbo glede skupnih delov vloži vsak etažni lastnik sam, lahko pa jih vloži tudi več ali celo vsi skupaj.
S trenutkom izdaje sklepa o začetku postopka prisilne poravnave so bili nedenarni zahtevki (v kolikor so dejansko obstajali), ki jih tožeča stranka v predmetnem postopku uveljavlja (tudi) zoper drugo toženo stranko, po samem zakonu (seveda zgolj v razmerju do drugotožene stranke) spremenjeni v denarno terjatev. Do tega je torej prišlo, še preden je sodišče prve stopnje izdalo predlagano začasno odredbo. To pomeni, da ob njeni izdaji vse za izdajo začasne odredbe potrebne predpostavke (v razmerju do drugotožene stranke) niso bile več podane. Podan namreč ni bil več verjeten obstoj vtoževane nedenarne terjatve (v zvezi s katero je bilo zavarovanje predlagano).
V konkretnem primeru je bila terjatev (oziroma zahtevek), ki jo tožeča stranka uveljavlja (tudi) do drugotožene stranke, (v razmerju do slednje) po samem zakonu pretvorjena v denarno terjatev. Okoliščina, da o njej v sodnem postopku ni bilo odločeno, je povsem nerelevantna. Tudi če je obstajala, je postala (v razmerju do drugotožene stranke) denarna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0078951
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/2. ZVZD člen 9, 10.
povrnitev škode – odgovornost delodajalca – odgovornost imetnika nevarne stvari – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – delna oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – nepričakovanost – nepredvidljivost – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – poškodba pri delu z ožemalnim strojem pri reševanju tehnološkega zastoja
Hoteni ali nehoteni posegi v delovno območje stroja so mogoči, četudi so izrecno prepovedani, zato jih ni mogoče šteti za nepričakovane v smislu 2. odstavka 153. člena OZ. Delodajalec je, kljub izobešenim navodilom za varno delo, dolžan računati na to, da posamezni delavci navodil ne bodo upoštevali in da lahko pride do poškodb. Upoštevaje mnenje izvedenca bi bilo mogoče škodo, do katere je prišlo pri tožniku, preprečiti tudi z drugačno zaščito stroja.
odmena zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – pravna narava nadomestila po členu 72 ZDen – višina odškodnine – najemnina – dokaz z izvedencem – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nečiste denarne terjatve
Ker predmet postopka določitve odškodnine po 2. odstavku 72. člena ZDen ni povrnitev dejansko dosežene koristi, ki jo z upravljanjem nepremičnin dosega zavezanka za plačilo, tudi ni bistven njen ugovor, da kasneje sprejeti prostorski akti ne dopuščajo rabe za namen, kot ga zatrjujejo upravičenci in ga stanje nepremičnin omogoča.
OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
odškodnina za nemožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenega premoženja – višina izgubljene koristi – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda – opomin upnika – skrbnik za posebni primer
Dohodnina, ki bi jo tožniki morali plačati od prejete najemnine, se od ugotovljenega nadomestila ne odšteva. Tožniki bodo dohodek za neuporabo prostorov prejeli šele na podlagi te pravde in šele po njegovem prejemu bodo zavezanci za dohodnino od tega prejemka.
Ker je odškodninski zahtevek za plačilo v tej pravdi vtoževane terjatve, kot tožbo v tej pravdi v svojem imenu in za svoj račun vložila skrbnica za posebni primer, ki ni upnica te terjatve, to še ni bil poziv za izpolnitev terjatve po 2. odstavku 299. člena OZ in s tem tožena stranka ni mogla priti v zamudo z izpolnitvijo.
prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – pridobitelj posameznega dela stavbe – pravni naslov – pogoji za priposestvovanje
Dikcija 1. odstavka 12. člena ZVEtL je jasna: Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele. Ker konkretno breme (po za pritožnika nespornih ugotovitvah) ni bilo vknjiženo na celoti, temveč zgolj na deležu solastnika, izjem iz 2. in 3. odstavka 12. člena ZVEtL v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057191
ZPP člen 253, 253/1, 362, 362/1. OZ člen 352, 352/1.
zastaranje odškodninske terjatve – triletni subjektivni rok – ustalitev zdravstvenega stanja – zaslišanje izvedenca
Tožnikovo zdravstveno stanje se je najpozneje do konca maja 2008 dovolj ustalilo, da je tožnik lahko izvedel za obseg svoje škode, zato je tedaj začelo teči tudi zastaranje odškodninskega zahtevka.