kaznivo dejanje uboja – silobran – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Bistvena za presojo silobrana je okoliščina, da je obtoženec po nožu posegel šele tedaj, ko ga je oškodovanec na tleh ležečega udaril s kamnom v glavo in je spoznal, da je v življenjski nevarnosti, kakor tudi, da je tudi v nadaljevanju dogodka, ko se je umikal pred oškodovancem z nožem zamahoval proti njemu le v tistem trenutku, ko ga je ta ponovno ujel in mu strgal oblačila.
neizročitev bančne garancije za dobro izvedbo posla - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - sprememba pogodbe, sklenjene po postopku o oddaji javnega naročila - bistvena sprememba - obveznost izvedbe novega javnega naročila - ugovor pobota
Pogodbe, sklenjene v postopkih javnih naročil, je dovoljeno spreminjati (brez oddaje novega javnega naročila) le v primerih, ko sprememba pogodbenih določil ne pomeni bistvene spremembe naročila. Vsaka bistvena sprememba pogodbe povzroči obveznost izvedbe novega razpisa. Bistvena sprememba razpisne dokumentacije je (upoštevajoč že ustaljeno in obširno sodno prakso Sodišča EU) podana, ko gre za tako spremembo vsebine razpisne dokumentacije, zaradi katere bi naročnik v predhodno izvedenem postopku lahko pričakoval večjo konkurenco oziroma širši krog ponudnikov, če bi take spremenjene zahteve določil že v prejšnjem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081856
ZPP člen 286, 286/1, 286a, 286a/5. OZ člen 147, 190, 190/1.
prekluzija – nove trditve in dokazi – plačilo utemeljenega računa – odgovornost delodajalca – račun kot dokaz poslovnega razmerja – trditveno in dokazno breme – nevezanost na ugotovljeno dejansko stanje – neupravičena obogatitev – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugotovljeno relativno bistveno kršitev postopka, ki jo je storilo prvostopenjsko sodišče s tem, da je odločitev oprlo na prepozne navedbe, lahko odpravi samo pritožbeno sodišče izven glavne obravnave na ta način, da napravi dokazno oceno zgolj na podlagi izvedenih pravočasnih dokazov in upoštevaje pravočasno trditveno podlago pravdnih strank.
Račun je enostranska listina in kot tak še ni dokaz o obstoju poslovnega razmerja med strankama in o izpolnitveni obveznosti tožene stranke, če ta poslovnega razmerja in posledično svoje obveznosti iz njega ne priznava. V takem primeru je vtoževano obveznost tožene stranke potrebno presojati z drugimi dokaznimi sredstvi.
Zgolj obrazložitev disciplinskega organa v utemeljitvi svoje odločitve o zavrženju prijave tožene stranke zoper tožečo stranko, ne ustvarja prejudicialnega učinka glede ugotovitve o tem ali so bile zaračunane storitve tožeče stranke toženi stranki tudi dejansko opravljene. Na takšno dokazno oceno ne more biti vezano sodišče v pravdnem postopku, kjer se isto dejansko vprašanje kaže kot relevantno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke.
ZIZ člen 20.a, 55, 71, 71/1, 71/1-4,5. ZPP člen 3.
obstoj in primernost izvršilnega naslova - vsebinske pomanjkljivosti izvršilnega naslova- odlog izvršbe
Izvršilno sodišče po uradni dolžnosti paziti na ničnost notarskega zapisa, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Ob tem je pojasniti, da pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti na okoliščino, ali je notarski zapis izvršilni naslov po določbi 20.a člena ZIZ (obstoj in primernost izvršilnega naslova), vsebinske pomanjkljivosti, ki vplivajo na veljavnost pravnega posla, pa se morajo uveljavljati s posebno tožbo, ki pa ne zadrži izvršitve(1).
Sodišče druge stopnje kakršnihkoli oblikovnih pomanjkljivosti notarskega zapisa po 20.a členu ZIZ ni zasledilo, prav tako iz podatkov notarskega zapisa ni bilo ugotovljeno očitno nasprotje s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (3. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pravnega dejanja - napaka pri vročanju - vročitev na napačen naslov - kraj bivanja ni enak kraju vročitve - neizkazanost procesne predpostavke za ugovor
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Ker dolžnik trdi, da vročitev ni bila pravilno opravljena, torej, da je napako pri vročanju zagrešilo prvostopenjsko sodišče, ko mu je pisanje vročilo na napačen naslov - na naslov, kjer dejansko ne prebiva in mu je bilo s tem onemogočeno sodelovanje v postopku, sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje. Zato jih je obravnavalo v okviru obravnave pritožbenih razlogov.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081385
ZFPPIPP člen 153, 153/2, 212, 212/1. OZ člen 34, 34/1, 289. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
učinkovanje prisilne poravnave – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – nastanek terjatve – stroški pravdnega postopka – nastanek terjatve na povrnitev stroškov postopka – predmet obveznosti – zapadlost terjatve
Terjatev nastane šele, ko je jasno, kaj je „predmet obveznosti“, kakšno dajatev ali storitev lahko torej upnik zahteva od dolžnika. Če gre za denarni znesek, kot v tem primeru, mora biti denarni znesek že opredeljen po višini, sicer terjatev sploh še ni nastala.
Po določbi drugega odstavka 40. člena ZMV mora lastnik registriranega vozila odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, med drugim tudi, če je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba, ker ni bila obnovljena ali ni bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Glede na spisovne podatke ni dvoma, da je kršiteljici zavarovalna polica št. 1 prenehala veljati 25.1.2014, ker kršiteljica ni poravnala letno obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Kršiteljica je sicer res nato dne 19.2.2014 sklenila (novo) zavarovalno polico št. 2 na podlagi katere je zavarovanje pričelo veljati dne 20. februarja 2014 ob 7. uri (za čas do 28.05.2014), vendar to dejstvo ne pomeni, da prekršek iz 6. točke drugega odstavka 42. člena ZMV ni bil storjen. Nikakršnega dvoma ni, da s to novo zavarovalno polico ni bilo sklenjeno zavarovanje, ki bi vključevalo tudi obdobje po prenehanju prejšnje zavarovalne police (od 25.1.2014 dalje), zato je sklepanje sodišča prve stopnje, da ravnanje kršiteljice nima zakonskih znakov očitanega prekrška pravno zmotno.
finančni lizing - predmet lizinga - dobavitelj - pravna napaka - trditveno in dokazno breme - onemogočena uporaba predmeta lizinga - najem novega predmeta lizinga - odstop od pogodbe - lizing obroki - Konvencija o mednarodnem finančnem lizingu Unidroid
Ko jemalec lizinga enkrat izbere premoženje, ki ga bo vzel v najem, ter dobavitelja, dajalec lizinga jamči, da lizingojemalčeve mirne posesti ne bo motila nobena oseba, ki ima močnejši pravni naslov ali pravico, ali ki zatrjuje, da ima močnejši pravni naslov ali pravico in ravna z odobritvijo sodišča, toda le, če tak pravni naslov, pravica ali zahtevek izvira iz lizingodajalčevega malomarnega ali naklepnega ravnanja ali opustitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0063920
ZOR člen 148, 148/1. OZ člen 125, 125/1. ZTLR člen 33.
načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pogodbena stranka – pogodba sklenjena med drugima osebama – pravica zahtevati izpolnitev v korist pogodbene stranke – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki, torej za stranki, ki sta pogodbo sklenili (načelo relativnosti obligacijskih razmerij). Obveznosti zavezujejo stranko, ki jih je s pogodbo prevzela, pravice pa gredo načeloma upniku, kateremu se je dolžnik zavezal. V obravnavanem primeru pa tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti iz pogodbe, ki je bila sklenjena med drugima dvema osebama. Ker tožeča stranka ni pogodbena stranka, na podlagi te pogodbe nima pravice zahtevati izpolnitve niti v korist ene izmed pogodbenih strank.
ZGD-1 člen 3. Statut Veterinarske zbornice člen 1.
pasivna legitimacija - veterinarska zbornica
Po oceni sodišča druge stopnje je zaključek sodišča prve stopnje glede pomanjkanja pasivne legitimacije pravilen. Veterinarska zbornica RS je samostojna pravna oseba, ki ima svojo pravdno in procesno sposobnost, kar pomeni, da lahko toži in je lahko tožena. To dejstvo izhaja iz 1. člena Statuta Veterinarske zbornice in 3. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ), ki izrecno določa, da je zbornica pravna oseba zasebnega prava, ki status pravne osebe pridobi z vpisom v register.
ZGD-1 člen 515. ZSReg člen 28, 28/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
odstop poslovodje – odstopna izjava poslovodje – prenehanje funkcije
ZGD-1 ne ureja odstopa poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča zadošča za vpis izbrisa zakonitega zastopnika njegova odstopna izjava (izraz volje, da ne želi več opravljati določene funkcije), ki je v konkretnem primeru edina relevantna listina, saj ima konstitutivne učinke. Ker lahko tako poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije, za pretrganje tega razmerja z družbo ni potrebno še delovanje skupščine.
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) – firma – dodatne sestavine – skrajšana firma – razlikovanje firm – načelo izključnosti firme
Firma tožene stranke se po sestavini TPS jasno razlikuje od skrajšane firme tožeče stranke, ki vsebuje še dve sestavini in sicer Hidria in Klima. Zato je že na tej ravni zaznavanja viden razlikovalni element obeh sestavin skrajšane firme tožeče stranke, to je Hidria in Klima od sestavine skrajšane firme tožene stranke, to je TPS. Razlikovalne sestavine obeh skrajšanih firm so očitne tudi, če gre za krog istih potrošnikov. Zato kratica IMP ne bi utegnila spraviti v zmoto drugih oseb glede vrste ali obsega poslovanja.
ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079426
ZPP člen 191. ZVKSES člen 29. SPZ člen 100, 105, 105/1 116. SZ-1 člen 3, 3/4. OZ člen 406. ZIZ člen 272, 272/1. ZFPPIPP člen 161, 161/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - jamčevalni zahtevki - stvarne napake na skupnih delih - aktivna legitimacija - etažni lastniki - varstvo skupnega lastnika - začetek postopka prisilne poravnave - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev
Pravno podlago za vložitev tožbe s strani etažnih lastnikov je treba iskati v njihovih stvarno-pravnih razmerjih v zvezi s skupnimi deli (kot to ureja že SPZ). Tako kot imajo etažni lastniki, ki so hkrati solastniki skupnih delov, skladno s 100. členom SPZ pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari (vsak od njih pa ima tudi pravico do tožbe svoje pravice na delu stvari), je tudi za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov na skupnih delih po obligacijskem pravu upravičen vsak od njih, ne glede na svoj solastniški delež na teh delih. To pomeni, da lahko takšno tožbo glede skupnih delov vloži vsak etažni lastnik sam, lahko pa jih vloži tudi več ali celo vsi skupaj.
S trenutkom izdaje sklepa o začetku postopka prisilne poravnave so bili nedenarni zahtevki (v kolikor so dejansko obstajali), ki jih tožeča stranka v predmetnem postopku uveljavlja (tudi) zoper drugo toženo stranko, po samem zakonu (seveda zgolj v razmerju do drugotožene stranke) spremenjeni v denarno terjatev. Do tega je torej prišlo, še preden je sodišče prve stopnje izdalo predlagano začasno odredbo. To pomeni, da ob njeni izdaji vse za izdajo začasne odredbe potrebne predpostavke (v razmerju do drugotožene stranke) niso bile več podane. Podan namreč ni bil več verjeten obstoj vtoževane nedenarne terjatve (v zvezi s katero je bilo zavarovanje predlagano).
V konkretnem primeru je bila terjatev (oziroma zahtevek), ki jo tožeča stranka uveljavlja (tudi) do drugotožene stranke, (v razmerju do slednje) po samem zakonu pretvorjena v denarno terjatev. Okoliščina, da o njej v sodnem postopku ni bilo odločeno, je povsem nerelevantna. Tudi če je obstajala, je postala (v razmerju do drugotožene stranke) denarna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STVARNO PRAVO
VSL0079437
ZGD-1 člen 6, 7. ZPP člen 80, 81, 154, 154/2, 339, 339/1. SPZ člen 100.
obveznosti samostojnega podjetnika – izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra – nadaljevanje postopka proti fizični osebi – sposobnost biti stranka
Sodišče prve stopnje je v glavo sodbe zapisalo kot toženo stranko fizično osebo, ker je med postopkom ugotovilo, da je bil s.p. izbrisan. To je storilo po uradni dolžnosti. Kljub temu, da je to ugotavljalo po nepotrebnem, ni zagrešilo očitane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP in 81. člena ZPP. Tudi če tega ne bi spremenilo, pa bi res bil vmes samostojni podjetnik prenehal, bi tudi v izvršilnem postopku bila zavezanec fizična oseba, ki pa je označena v tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079480
ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – dokaz z izvedencem
Vprašanje, ali bi država morala izvesti določene ukrepe po določeni normativni ureditvi, je pravno vprašanje, na katerega odgovori sodišče, ne pa dejansko vprašanje, za pomoč rešitve katerega se lahko sodišče posluži dokaza z izvedencem.
znižanje preživnine – vstop v šolo – način odplačevanja kredita – spremenjene okoliščine – uravnotežena sprememba – neprerekana dejstva – trditveno in dokazno breme – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Sleherna sprememba pri načinu odplačevanja skupnega kredita preživninskih zavezancev ne more predstavljati bistvene spremembe, ki bi skladno s 132. členom ZZZDR terjala spremembo določene preživnine.
sklep o izvršbi – ustavitev izvršbe – pravnomočna odločba – nadaljevanje postopka v pravdi – kondemnatorni del sklepa o izvršbi – odločanje o isti stvari
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v 3. odstavku izreka (izvršilni stroški v višini 66,00 EUR) in se postopek v tem delu ustavi. Prezrlo je, da je o tem odločilo že izvršilno sodišče, ki je odločilo, da se s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba delno ustavi za plačanih 66,00 EUR. Ta odločitev ni bila predmet izpodbijanja s pritožbo in je postala pravnomočna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0078951
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/2. ZVZD člen 9, 10.
povrnitev škode – odgovornost delodajalca – odgovornost imetnika nevarne stvari – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – delna oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – nepričakovanost – nepredvidljivost – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – poškodba pri delu z ožemalnim strojem pri reševanju tehnološkega zastoja
Hoteni ali nehoteni posegi v delovno območje stroja so mogoči, četudi so izrecno prepovedani, zato jih ni mogoče šteti za nepričakovane v smislu 2. odstavka 153. člena OZ. Delodajalec je, kljub izobešenim navodilom za varno delo, dolžan računati na to, da posamezni delavci navodil ne bodo upoštevali in da lahko pride do poškodb. Upoštevaje mnenje izvedenca bi bilo mogoče škodo, do katere je prišlo pri tožniku, preprečiti tudi z drugačno zaščito stroja.