PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017483
OZ člen 148. ZFPPod člen 19, 20, 20/2, 22. ZGD člen 6, 258. ZGD-1 člen 8, 263, 515, 515/6. ZPP člen 339, 339/2-8.
povrnitev premoženjske škode - stečaj družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost družbenikov - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - spregled pravne osebnosti - dokazovanje - obrazloženost dokaznega predloga - sodba presenečenja
Ko fizična oseba ravna v funkciji organa pravne osebe, je na podlagi 148. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za povzročeno škodo tretjim osebam odgovorna le pravna oseba, ta pa ima ob izpolnjenih pogojih zoper fizično osebo regresni zahtevek. Drugače rečeno, fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati.
Za odgovor na vprašanje ali gre za sodbo presenečenja je potreben test, ali bi mogel tožnik ob vsej potrebni skrbnosti predvideti, da bo sodišče njegove trditve lahko presojalo tudi po tej (drugi) pravni podlagi. Stranki ni mogoče pripisati premajhne skrbnosti le v primeru, če odločitev temelji na povsem novi pravni oceni, za katero bi bila v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanje drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker jih niti ob vsej skrbnosti ni ocenila za bistvene.
sklep skupščine - ničnost sklepa skupščine - razlogi za ničnost - nezdružljivost z bistvom družbe - varstvo upnikov - varstvo družbenikov - delitev družbe - izčlenitev - delitev z ustanovitvijo nove družbe - stvarni vložek - hčerinska družba
Ker je ničnost sklepa najhujša sankcija, presoja ničnosti sklepa ne more ostati zgolj na abstraktni ravni, temveč morajo biti razlogi za obstoj ničnosti podani (zatrjevani in ugotovljeni) na ravni konkretnega dejanskega stanja.
V primeru izčlenitve z ustanovitvijo nove družbe pride do prenosa vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, na novoustanovljene družbe (tretji odstavek 623. člena ZGD-1). Za to vrsto izčlenitve se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delitvi z ustanovitvijo nove družbe. Bistvena razlika med izčlenitvijo ter drugima dvema oblikama delitve družb je v imetništvu delnic oziroma deležev novoustanovljene družbe. Pri izčlenitvi namreč ti pripadejo prenosni družbi (ustanoviteljici) kot pravni osebi, ne pa njenim delničarjem oziroma družbenikom. Posledično tudi ne pridejo v poštev tiste določbe ZGD-1 o delitvah družb, ki so namenjene predvsem varstvu delničarjev oziroma družbenikov prenosne družbe (zlasti na primer določbe o menjalnem razmerju in denarnem doplačilu ali denarni odpravnini, katerih cilj je zagotovitev ohranitve kapitalskih razmerij ali kompenzacija v primeru spremembe teh razmerij). Čeprav ima izčlenitev dejansko posledice v njihovi sferi (predvsem glede načina izvrševanja oblastništva nad izčlenjenim premoženjem, ki je bilo prej neposredno, v okviru njihovih korporacijskih pravic, medtem ko je po prenosu le še posredno, preko poslovodstva prenosne družbe), pa zakon ne predvideva posebnega (dodatnega) varstva njihovih pravic.
Tudi pri izčlenitvi kot obliki delitve družbe je varstvo družbenikov zagotovljeno predvsem prek njihove možnosti, da na skupščini z uresničevanjem svoje temeljne (korporacijske) pravice - pravice do glasovanja - vplivajo na sprejem odločitve o izčlenitvi.
POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017370
ZGD člen 159. OZ člen 534.
dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - tiha družba - premoženjskim vložek tihega družbenika - obstoj tihe družbe - darilna pogodba iz hvaležnosti
Ker z obravnavano pogodbo tiha družba ni mogla nastati, saj ni šlo niti za vložitev premoženjskega vložka, niti za gospodarski subjekt kot nosilca tihe družbe, tudi ni mogla nastati sporna pogodbena obveznost, ki je povezana z (domnevnim) tožnikom deležem kapitala v neobstoječi tihi družbi.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja - zastopnik družbe - smrt poslovodje - družbena pogodba - določitev poslovodje v družbeni pogodbi - sprememba družbene pogodbe - pogoji za imenovanje poslovodje - volja družbenikov - sprejem sklepa z večino glasov družbenikov - vpis v sodni register - vpis zastopnika družbe v sodni register
Čeprav je bila volja družbenikov, da že v Družbeni pogodbi imenujejo poslovodstvo oziroma zastopnike družbe, pa navedeno ne pomeni, da je bila s tem izključena možnost imenovanja zastopnika po poti, ki jo predvideva ZGD-1, tudi za primer, ko zastopnik družbe svoje funkcije več ne more opravljati. Iz Družbene pogodbe kaj takšnega ne izhaja. Treba je namreč ločevati dve situaciji. Ko pride do imenovanja novega poslovodje zaradi odpoklica prejšnjega, ki je določen v družbeni pogodbi, je treba sklep o imenovanju sprejeti z večino, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe (tri četrtinska večina vseh družbenikov). Zastopnika, imenovanega z družbeno pogodbo, je namreč mogoče odpoklicati oziroma zamenjati le na način, na katerega je bil imenovan. Drugačen pa je primer, ko zastopnik družbe, imenovan z družbeno pogodbo, umre. Funkcije poslovodje tako oseba, ki je določena v družbeni pogodbi, ne more več opravljati; zato imajo (če iz družbene pogodbe ne izhaja drugače) družbeniki možnost, da novega zastopnika družbe imenujejo na način, ki ga predvideva ZGD-1, to je z navadno večino na skupščini (507. člen ZGD-1 in drugi odstavek 510. člena ZGD-1).
Jasna je določba šestega odstavka 532. člena ZGD-1, ki dolžnost obveščanja iz prvega odstavka 532 člena ZGD-1 sankcionira s prepovedjo uresničevanja pravic iz delnic in deležev družbe, in sicer vse dotlej, dokler družba pridobiteljica tega ne stori. Če bi zakonodajalec želel vezati prepoved uresničevanja pravic iz delnic ali deležev zgolj
na situacijo, ko druga družba dejansko ne bi bila (niti s strani družbe pridobiteljice niti na drug način) predhodno seznanjena z dejstvom 25% imetništva delnic ali deležev, bi se zakonsko besedilo šestega odstavka 532. člena ZGD-1 glasilo drugače.
Jasno razmejene dolžnosti subjektov v korporacijskih razmerjih služijo predvsem interesom pravne varnosti. Hkrati stroga zagrožena sankcija (ki družbo prizadane neodvisno od tega, ali se je druga družba imela možnost na drug način seznaniti oziroma ali se je na drug način dejansko seznanila z nadčetrtinskim lastništvom delnic) spodbuja ravnanje gospodarskih subjektov v skladu z načelom transparentnosti. Ker sta dolžnost obveščanja ter zagrožena sankcija zakonsko predpisani zaradi varstva javnega interesa, družbe, ki pridobi kvalificirani delež, te dolžnosti ne odvezujejo morebitni drugačni dogovori ali ravnanja drugih subjektov.
SPZ člen 133, 178, 179, 206, 209. ZPP člen 311. OZ člen 417, 739. ZPlaSS člen 13.
ločitvena pravica - zastavna pravica na denarnih prilivih - zastava terjatev na transakcijskem računu - cesija - odstop terjatev - razpolagalna sposobnost - bodoče terjatve - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev - tožbeni zahtevek - konkretiziranost tožbenega zahtevka
Prilivi na transakcijskem računu tvorijo dobroimetje, ki ima značilnosti bančnega denarnega depozita, ta pa ima značilnost nepristne hrambe. Deponent (imetnik bančnega računa) ima denarno terjatev, s katero od banke zahteva izplačilo enake količine denarja. Zato je dobroimetje na transakcijskem računu stanje (višine) denarne terjatve imetnika transakcijskega računa do banke na podlagi bančnega denarnega depozita v dobro imetnikovega transakcijskega računa.
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodočih terjatev, vendar taka anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih terjatev. Toženka je z začetkom stečajnega postopka izgubila razpolagalno sposobnost na prilivih, ki so po začetku stečajnega postopka prispeli na njen transakcijski račun.
Tožbeni zahtevek ne dosega standarda konkretiziranosti, saj iz njega ne izhaja, katere terjatve so nastale do začetka stečajnega postopka nad toženko in predstavljajo predmet zavarovanja, torej tisto ločeno premoženje, iz katerega se lahko zastavni upnik prednostno poplača. Sodišče sme naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena ZPP), iz tožbenega zahtevka pa ni mogoče razbrati, katere so te terjatve. Da bi zadostile standardu konkretiziranosti, bi morale biti terjatve v tožbenem zahtevku konkretno opredeljene (z zneski, dolžniki, datumom zapadlosti itd.).
1. Ali v primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe tako, da je ta obveznost po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe, in torej, ali družbenik odgovarja v celoti za obveznost družbe;
2. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in direktorjem družbe - odškodninski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spor med družbo in njenim organom upravljanja za povzročeno škodo je gospodarski spor. Ker je revizijsko sporna vrednost le 67.811,07 EUR in ker revizija ni bila dopuščena, je sedanja neposredna revizija nedovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002605
ZGD člen 246, 246/1, 258, 258/2, 258/3. ZOR člen 172, 172/1.
povrnitev premoženjske škode - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - odgovornost članov uprave - lastne delnice - pridobitev lastnih delnic - ničnost - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - pobot - pobotni ugovor iz naslova neupravičene obogatitve - pobotni ugovor iz naslova odškodnine - zavrženje revizije
Inštitut odškodninske odgovornosti pravne osebe je umeščen v sistem civilne nepogodbene odškodninske odgovornosti ter se zanj uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava, zlasti inštitut odškodninske odgovornosti za ravnanje drugega. Pri odškodninski odgovornosti članov uprave gre namreč za odškodninsko odgovornost v notranjem razmerju (v katerem člani uprave odgovarjajo družbi), za katero se uporabljajo posebna pravila korporacijskega prava (258. člen ZGD), medtem ko gre pri v pobot uveljavljani škodi, ki naj bi nastala zaradi ravnanj tožeče stranke po nezakoniti pridobitvi lastnih delnic, za škodo v zunanjem razmerju (v katerem družba odgovarja tretjim), kar posebej urejajo pravila obligacijskega prava (172. člen takrat veljavnega ZOR). Ravnanja organov pravne osebe so namreč dejanja same pravne osebe.
Ker je 172. člen ZOR določal le posebne predpostavka, na katerih temelji odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo je povzročil njen organ, se ostale predpostavke, na katere je takratni zakon vezal nastanek odškodninske odgovornosti, presojajo po splošnih načelih, kar pomeni, da je do povračila škode upravičen tisti, ki mu je škoda nastala.
Pobotni ugovor je ugovor materialnega prava, ki se nanaša utemeljenost tožbenega zahtevka, in sicer pravozatorni ugovor (ugovor ugasle pravice). To pomeni, da je pravica do plačila sicer nastala, da pa je lahko zaradi zatornega dejstva (pobota) ugasnila, zaradi česar (posledično) se tožbeni zahtevek (kot neutemeljen) zavrne.
ZPUOOD člen 17, 18. ZFPPIPP člen 441, 442. ZIZ člen 15, 15/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - prenehanje dolžnika - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbeniki - odločba Ustavnega sodišča
Od 17. 11. 2011 aktivni družbeniki pravnih oseb, izbrisanih po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo več. Pri tem ni pomembno, ali gre za obveznosti pravnih oseb, proti katerim so upniki pred izbrisom že pridobili pravnomočno odločbo o poplačilu obveznosti (ali proti katerim so sprožili ustrezne postopke za pridobitev take odločbe ali pa takih postopkov še niti začeli niso). Odločilen je samo datum prenehanja pravne osebe, pri gospodarskih družbah torej datum njenega izbrisa iz sodnega registra.
sodelovanje delavcev pri upravljanju - delavski direktor - svet delavcev - odpoklic direktorja v upravi družbe
Nadzorni svet (a) mora na podlagi statutarnih določb na predlog sveta delavcev zaradi izrečene nezaupnice odpoklicati delavskega direktorja, (b) sme pa ga odpoklicati tudi (samo) na podlagi lastnih ugotovitev o hujših kršitvah obveznosti, ki jih ima delavski direktor kot član uprave.
dopuščena revizija - izbris družbe iz sodnega registra - zahtevek za vrnitev prepovedanih plačil - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - procesna legitimacija - uveljavljanje zahtevka s strani delničarja - uveljavljanje zahtevka s strani upnika
Po izbrisu družbe iz sodnega registra tožnik kot družbin upnik ne more več uspešno uveljaviti zahtevka za plačilo terjatve. Zahtevek, kakršnega uveljavlja tožnik, ima izključno družba. V njenem imenu ga sicer ob izpolnitvi določenih pogojev lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, (manjšinski) delničarji in stečajni upravitelj (drugi odstavek 230. člena ZGD), vendar pa to ne pomeni, da tak zahtevek v primeru prenehanja družbe nanje tudi preide. V vseh teh primerih aktivno legitimirani upniki, delničarji oziroma stečajni upravitelj v lastnem imenu uveljavljajo tujo (družbino) pravico. Imajo le procesno legitimacijo oziroma pravdno upravičenje za uveljavljanje materialne pravice družbe in ne pravico do neposrednega plačila na podlagi uspeha v pravdi. Razlog za takšno ureditev je v tem, da lahko tudi v primeru, ko družba ni zainteresirana za uveljavitev takšnega zahtevka, upnik oziroma delničarji družbe, ki menijo, da so z izplačilom prepovedani plačil prikrajšani, zahtevajo od delničarjev, ki so plačila nezakoniti pridobili, njihovo vrnitev delniški družbi.
248 tožnikovih delnic je bilo prodanih na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Izvršilni postopek je bil z rubežem in prodajo teh delnic ter s poplačilom upnika (in izplačilom presežka tožniku) končan. Tudi če so bile v izvršilnem postopku res storjene zatrjevane nepravilnosti, sta kupca pridobila delnice na originaren način, morebitnih nepravilnosti v izvršilnem postopku pa ni mogoče več uveljaviti v tem pravdnem postopku.
Izvršitelj v izvršilnem postopku prodaja dolžnikove stvari in pravice v imenu dolžnika, s pooblastilom, ki mu ga podeli izvršilno sodišče. V obravnavanem primeru izvršitelj za prodajo 992 tožnikovih delnic ni imel nikakršnega pooblastila saj je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba samo na 248 tožnikovih delnic. Za pogodbo, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec drugega brez pooblastila in tudi brez njegove naknadne odobritve, se šteje, da sploh ni bila sklenjena. To v konkretnem primeru pomeni, da do prodaje 992 tožnikovih delnic ni prišlo, zaradi česar je bil tožnik na dan 15. 4. 2008 (še vedno) njihov imetnik.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002593
ZGD člen 430, 430/1, 431, 431/1, 435, 435/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odsvojitev poslovnega deleža - osnovni kapital družbe - poseg v osnovni kapital družbe - pridobitev lastnih poslovnih deležev - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih
Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je odločilna presoja, kakšen je bil osnovni kapital družbe, ali in katero premoženje je predstavljalo njegovo jamstvo ter ali in v kakšni meri je bilo s plačilom prevzema poslovnega deleža poseženo vanj.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - odgovornost družbenika izbrisane družbe - pasivni družbenik - poslovodja - možnost vplivanja na poslovanje družbe - tožbe za nedopustnost izvršbe - razlogi za uveljavljanje tožbe za nedopustnost izvršbe
Glede na dejanske ugotovitve, da je tožnica imela vse do izbrisa družbe polovični poslovni delež in status poslovodje, da se je zavedala, da obstoji sporni dolg družbe ter da je ta obveznost nastala, ko je v družbi še aktivno opravljala poslovodno funkcijo, je pravilna materialnopravno presoja nižjih sodišč, da tožnica ni imela položaja nepravega oziroma pasivnega družbenika.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - osnovni kapital - povečanje osnovnega kapitala - nujnost dokapitalizacije - zmanjšanje poslovnih deležev družbenikov
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko družbenik d. o. o. predlaga povečanje osnovnega kapitala z vložki tudi v primeru, ko ne izkaže nujnosti oziroma potrebnosti dokapitalizacije, glede na to, da se v tem primeru proporcionalno zmanjšajo poslovni deleži drugih družbenikov glede na celoto?
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017019
ZPP člen 339, 339/1-15. ZGD člen 416. ZGD-1 člen 481, 482. ZN člen 47, 48. ZOR člen 38, 73, 103, 107, 107/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožbeni zahtevek - nedopustno razpolaganje pravdnih strank - protispisnost - opcijska pogodba - učinki pogodbe - prenos poslovnih deležev - oblika pogodbe - ničnost - notarski zapis - teorija realizacije - konvalidacija pogodbe - nemško pravo
Procesna kršitev, tako imenovana protispisnost, lahko predstavlja le tehnično napako in sicer napačen postopek prenosa avtentičnega zapisa listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razlogih (povzetka oz. prepisa vsebine zapisa), pri katerem se sodišče dokazno in pravno (vrednostno) še ne opredeljuje.
Sodišči sta upoštevali spoznanja pravne znanosti, ki so že uveljavljena v naši sodni praksi, po kateri gre pri opcijah za dve pogodbi. Prva je opcijska pogodba, katere vsebina je dogovor o ustanovitvi opcije kot oblikovalne pravice, ki opcijskemu upravičencu zagotavlja možnost, da z opcijsko izjavo doseže sklenitev glavne pogodbe. Vsebina glavne pogodbe je določena z opcijsko pogodbo. Sklenjena opcijska pogodba pomeni hkrati tudi zavezujočo ponudbo opcijskega zavezanca, ki jo lahko enostransko sprejme opcijski upravičenec. Opcijska pogodba nastane in zavezuje od trenutka sklenitve naprej, glavna pogodba pa nastane po splošnih pravilih v trenutku prejema opcijske izjave, s katero opcijski upravičenec sprejme ponudbo za sklenitev glavne pogodbe, ki izhaja iz opcijske pogodbe.
Določenost notarskega zapisa tako v času sklepanja sporne opcijske pogodbe veljavne določbe 416. člena ZGD kot tudi sedaj veljavnega 481. člena ZGD-1, potrjuje pomen notarskega zapisa kot pogoja sine qua non za nastanek glavne pogodbe o prenosu deleža oziroma njeno (ne)veljavnost, če predhodna ravnanja oziroma aktivnosti pogodbenih strank niso bila zapisana v notarskem zapisu. Opcijska pogodba in opcijska izjava morata biti sklenjeni v notarskem zapisu, vsekakor zaradi strogih posledic, ki jih imata za opcijskega zavezanca, saj je s podano opcijsko izjavo in njenim prejemom s strani zavezanca sklenjena oziroma nastane glavna pogodba. Najstrožja stopnja obličnosti pa ni določena le zaradi varstva pogodbenih strank, temveč tudi zaradi varstva drugih ali celo javnega interesa.
Ob takšnem razumevanju določbi 47. in 48. člena ZN, ki v primeru pomanjkanje predpisanega notarskega zapisa pogodbo sankcionirata z ničnostjo, predstavljata „lex specialis“ v razmerju do določb ZOR – o konvalidaciji ničnega posla (drugi odstavek 107. člena ZOR) ali o teoriji realizacije (73. člen ZOR).
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VS0016908
ZPP člen 213, 213/2, 370, 370/3. ZFPPod člen 37, 37/1.
povrnitev premoženjske škode – odgovornost države zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra zaradi neuskladitve družbe z določbami ZGD - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje – dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Družba E. d. o. o. je imela možnost sprožiti ustrezne postopke, ki bi preprečili njen izbris iz sodnega registra. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da je družba kljub obstoju sodnih postopkov zaradi sporov med družbeniki lahko odločala z večino, potrebno za sprejemanje odločitev (tudi za sprejem odločitve o povečanju osnovnega kapitala oziroma za spremembo družbene pogodbe in za odločitev o vložitvi predlogov za vpis v sodni register). V svojem delovanju tako ni bila onemogočena.
Kasnejši zavezovalni pravni posel glede istega predmeta obveznosti sam po sebi ni ničen. Pomeni le kršitev prevzete zaveze iz prej sklenjenega zavezovalnega pravnega posla: zaveze stranke, da bo prav nasprotni pogodbeni stranki (in ne komu drugemu) izpolnila prevzeto zavezo.