Po določbi prvega odstavka 190. člena OZ je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. S plačilom terjatve, ki jo je imela družba S., d. o. o., do D., d. d. - v likvidaciji, nihče od tožencev ni bil obogaten brez pravnega temelja. Plačano je bilo S., d. o. o. in ne tožencem. Toženci so morda imeli le posredno korist, ki bi lahko bila v tem, da upnik S., d. o. o. zaradi poplačila ni imel več interesa, da bi od tožencev terjal, da na podlagi določbe drugega odstavka 230. člena ZGD družbi D., d. d. - v likvidaciji vrnejo plačila, ki so jih prejeli od družbe. V tem pa ni mogoče prepoznati zakonskega znaka „obogatitve brez pravnega temelja“.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - DELOVNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA
VS4002579
ZDR člen 38. ZGD člen 41, 42, 42/2, 42/3. ZVK člen 13, 27. ZPP člen 180.
pogodba o zaposlitvi poslovodje - konkurenčna klavzula - kršitev konkurenčne klavzule - nelojalna konkurenca - pogodbena kazen - škoda - tožbeni zahtevek - pravna podlaga tožbenega zahtevka - zastaranje - zastaranje terjatve iz naslova kršitve konkurenčne klavzule - vedenje o nastanku škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Tožeča stranka se je pri presoji odgovornosti tožene stranke (poslovodje) zaradi kršitve konkurenčne klavzule sklicevala na njen posebni položaj v gospodarski družbi, navajala je, da je tožena stranka „generirala poslovno življenje tožeče stranke“, da je uživala zaupanje lastnika tožeče stranke, kot vodilni v družbi je imela dostop do vseh poslovnih podatkov ter da se je v Pogodbi o zaposlitvi zavezala kot direktor in ne kot delavec. Takšne navedbe utemeljujejo presojo spora po statusnopravni in ne delovnopravni zakonodaji. V koliziji obeh je namreč potrebno izhajati iz položaja in delovanja (zaposlenega) poslovodje v smislu njegove (ne)samostojnosti v odnosu do gospodarske družbe in pri njegovem delu. Pri tem pa upoštevati, da se položaj poslovodje ureja in varuje v okviru statusnega prava in da se instituti delovnega prava uporabljajo le subsidiarno.
Subjektivni (trimesečni) rok začne teči od trenutka, ko družba izve za kršitelja in konkretno dejanje, ki je povzročilo konkretno škodo, katere povrnitev družba zahteva s tožbenim zahtevkom. Vedenje o škodi pa ne pomeni, da mora biti oškodovancu znan konkreten znesek. Zadostuje, da so mu znane okoliščine, na podlagi katerih lahko ugotovi obseg oziroma višino škode.
UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - PRAVO DRUŽB
VS1014637
ZPP člen 19, 23, 23/1, 32, 32/2-7, 482, 482/1-1. ZGJS člen 27, 28. ZUKN člen 43, 43/1-4.
gospodarske javne službe - imenovanje direktorja javnega podjetja - ni upravni spor - ni delovni spor - gospodarski spor
Za javno podjetje, ki je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo, se v skladu z 28. členom ZGJS za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Smiselno enako je to urejal tudi 43. člen ZUKN. Ker vprašanje imenovanja direktorja javnega podjetja, organiziranega kot d. o. o., kot tudi vprašanje reševanja sporov v zvezi s tem, ne v ZGJS ne v drugem zakonu ni urejeno drugače, je treba za presojo obravnavane zadeve uporabiti določbe Zakona o gospodarskih družbah.
Glede na to je torej spor, ki ga je tožnik sprožil z vložitvijo tožbe zoper sklep Mestnega sveta tožene stranke (kot organa svoje ustanoviteljice), gospodarski spor, za odločanje o njem pa je ob smiselni razlagi določbe 1. točke prvega odstavka 482. člena v zvezi s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
ZGD-1 člen 386, 386/3, 388, 388/1, 607, 607/2, 610, 610/1. ZNP člen 21. ZPP člen 339, 339/2-8.
delničar – manjšinski delničar – izključitev manjšinskega delničarja – denarna odpravnina - višina odpravnine – nepravdni postopek – določitev primerne odpravnine manjšinskega delničarja v sodben postopku - razpravno načelo - pravica do izjave v postopku
ZGD-1 v drugem odstavku 388. člena določa, da če ponujena odpravnina ni primerna ali če glavni delničar ni ponudil odpravnine ali če je ni ponudil pravilno, lahko vsak manjšinjski delničar predlaga, da sodišče določi primerno denarno odpravnino. Iz določbe izhaja, da bi moral predlagatelj, t.j. izključeni manjšinski delničar, v nepravdnem postopku izpodbijati ponujeno denarno odpravnino oz. navesti utemeljene razloge za neprimernost ponujene denarne odpravnine, temveč je iz zakonskega besedila jasno razvidno, da zadostuje, če predlaga, da naj sodišče določi primerno odpravnino.
spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zastaranje – davčni dolg družbe – prenehanje obveznosti
V primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznosti družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena.
Za obstoj in zastaranje obveznosti družbenika veljajo pravila kot za obstoj in zastaranje „temeljne“, „osnovne“ obveznosti družbe. Ker je davčni dolg družbe - njegova odmera in izterjava - z absolutnim zastaranjem (peti odstavek 126. člena ZDavP) prenehal, je prenehala tudi družbenikova odgovornost zanj.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - utemeljeni razlogi
Pritrditi je mogoče revidentki, da pod utemeljene razloge v smislu tretjega odstavka 501. člena ZGD-1 ne sodi le krivdno ravnanje družbenika. Razlikovanje med krivdnimi in nekrivdnimi razlogi na odločitev v tej zadevi ne vpliva. Odločilno je le, ali ravnanja, ki jih toženi stranki očita tožeča stranka, predstavljajo utemeljen razlog za izključitev iz družbe, ne pa tudi, ali je tožena stranka pri tem ravnala krivdno ali ne. Niso samo krivdna ravnanja tista, ki bi lahko predstavljala utemeljen razlog za izključitev. Za takšno razlikovanje namreč v zakonu ni najti podlage.
Teorija zastopa stališče, da izvajanje pravic v skladu z zakonom ali družbeno pogodbo (ob predpostavki, da ne gre za njihovo zlorabo) ne more biti utemeljen razlog za izključitev družbenika tudi, če gre na škodo drugim družbenikom oziroma se ostali družbeniki z odločitvami ne strinjajo. Temu stališču Vrhovno sodišče pritrjuje. Izključitev družbenika je namreč izjema od pravila ter skrajno sredstvo in ne mehanizem za maščevanje družbeniku. Izključitveni razlog utemeljujejo le ravnanja, ki so dovolj „groba“ oziroma resna. Ob tem Vrhovno sodišče opozarja, da ima nezadovoljni družbenik v skladu z zakonom pravico do izstopa iz družbe.
Sporno cenitev je z vidika njene ustreznosti in primernosti uporabljenih metod preizkusil tudi poravnalni odbor (kot telo kvalificiranih strokovnjakov), pri čemer je navedel razloge, zakaj je pri ocenitvi primerne odpravnine upošteval mnenje B. B. Ker je poravnalni odbor kot neodvisen organ njegove ugotovitve strokovno preizkusil in akceptiral v mnenju kot svoje, revidentka zgolj s sklicevanjem na pristranskost njegove cenitve ne more uspeti.
Poravnalni odbor je ocenil vrednost delnice, opirajoč se pri tem na cenitev B. B. in mnenje izvedenke C. C., s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan sklepanja o izključitvi manjšinskih delničarjev. To izhodišče je, upoštevaje peti stavek drugega odstavka 556. člena ZGD-1 v zvezi z 385. členom ZGD-1, pravilno. Drži sicer revizijska navedba, da je pri vrednotenju cene delnice na dan izključitve manjšinskih delničarjev treba upoštevati tudi bodoče (v trenutku iztisnitve še nenastale in hipotetične) donose družbe. Vendar pa ocenjevalec vrednosti podjetij operira s podatki ex ante in v tej časovni poziciji ocenjuje bodoči denarni tok ter diskontno stopnjo. Zato je že metodološko zgrešen pristop revidentke, ki pravilnost cenilčevih ugotovitev poskuša omajati s podatki premoženjskega stanja družbe in cene delnice ex post (kamor sodijo tudi presplošne navedbe o finančni krizi in njenih posledicah na ceno delnic).
ZLPP člen 18, 24. ZPPOLS člen 3, 7, 8, 10, 11, 12, 15, 16, 19. Uredba o izdajanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač člen 1, 7, 8, 9, 10.
dopuščena revizija - družbena lastnina - privatizacija podjetja – premalo izplačane plače - izdaja zadolžnic - notranji odkup - interna razdelitev delnic - nastop kontrahirne dolžnosti pri notranjem odkupu - kršitev kontrahirne dolžnosti – povrnitev škode - odškodnina
Razlog, da ni prišlo do udeležbe tožnikov pri privatizaciji A. Je v tem, da njihova potrdila o premalo izplačanih neto osnovnih plačah niso bila razknjižena pri APPNI in da potrdila o razknjižbi niso bila izročena Skladu Republike Slovenije za razvoj, ki bi moral v nadaljevanju (pripraviti in) z upravičenci skleniti pogodbe o prodaji delnic. Ker dolžnost poskrbeti za razknjižbo potrdil ni bila na Skladu, pač pa na organu upravljanja A. in podrejeno na upravičencih - tožnikih, toženi stranki ni mogoče očitati, da je Sklad protipravno opustil izvedbo opisane faze privatizacije.
vinkulacija delnic - delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu - zavrnitev dovoljenja za prenos delnic - utemeljeni razlogi za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic - konkretizacija utemeljenih razlogov
Obstaja več ravni konkretizacije razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic.
Druga raven je konkretizacija odklonitvenih razlogov v statutu posamezne družbe. V njem morajo biti ti razlogi natančneje določeni (bolj natančno kot v zakonu). Ne zadošča, da je v statutu zakonski razlog le prepisan, oziroma, da se statut na zakonske razloge le sklicuje. Statut mora biti konkretnejši od zakona, v njem morajo biti jasno določeni razlogi, ki so lahko podlaga za odklonitev izdaje dovoljenja za prenos delnic.
Tretja raven konkretizacije pa je sklep, s katerim v posameznem primeru organ družbe, ki je pristojen za odločanje o izdaji dovoljenja, izdajo slednjega odkloni. V sklepu o odklonitvi dovoljenja organ obrazloži, zakaj so pri točno določenemu pridobitelju delnic podani utemeljeni razlogi, ki preprečujejo prenos.
Za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe v primeru uspešnega prevzema, s katerim je prevzemnik pridobil najmanj 90 % vseh delnic z glasovalno pravico, se ne uporabljajo določbe zakona, ki „ureja način, pogoje in postopek v zvezi s prevzemno ponudbo“ (1. člen ZPre-1, temveč določbe zakona, ki „ureja gospodarske družbe“ (prvi odstavek 68. člena ZPre-1).
Pri izključitvi manjšinskih delničarjev, ki se opravi v poprevzemnem obdobju, glavni delničar (prevzemnik) ni upravičen avtonomno odločati o tem, kakšno odpravnino (nadomestilo) naj ponudi, saj mora že po sili zakona (ZPre-1) izključenim manjšinskim delničarjem ponuditi tako in toliko, kot je ponujal v ponudbi za prevzem. Razlika med izključitvijo manjšinskih delničarjev pred prevzemom in po njem (v poprevzemnem obdobju) je samo v tem, da je pri izključitvi v poprevzemnem obdobju primerna zgolj tista odpravnina, ki je enaka nadomestilu, kot in kolikor ga je prevzemnik (po prevzemu glavni delničar) ponudil v prevzemni ponudbi (drugi odstavek 68. člena ZPre-1).
Domneva se, da je odpravnina primerna, če je ponujeno enako nadomestilo (po vrsti in višini), kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Ta domneva je izpodbojna, saj lahko izključeni manjšinski delničarji (pod pogoji iz ZGD-1) uveljavljajo, da jim ni bilo ponujeno nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. In to ne glede na to, da v primeru izključitve manjšinski delničarji nimajo pravice izbirati med denarno odpravnino po ZGD-1 in odpravnino po ZPre-1, ter da zaradi posebne ureditve primerne odpravnine v samem postopku izključitve manjšinskih delničarjev odpade vrsta sicer predvidenih formalnosti v postopku priprave in izvedbe skupščine, ki jih določa ZGD-1 ter se večinoma nanašajo na določanje višine denarne odpravnine in zagotavljanje informacijskih upravičenj manjšinskih delničarjev, vključno z obveznostjo sodelovanja revizorja pri ugotavljanju primernosti višine denarne odpravnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002500
OZ člen 72, 73, 319, 1012. ZGD-1 člen 32, 515, 515/5.
poroštvo - razmerje med porokom in upnikom - razmerje med porokom in dolžnikom - odpust dolga - zastopanje družbe – omejitev zastopanja
Z izjemo zakonsko dovoljene omejitve na podlagi pravil o skupnem zastopanju, ki učinkuje tudi v razmerju do tretjih, notranje omejitve, kakršna je tudi v sodni register vpisana omejitev zastopanja direktorja prve toženke, v razmerju do tretjih nima pravnega učinka. V razmerju do tretje osebe je izjava volje (soglasje) zastopnika veljavna (pravno učinkovita) in je zato pogodba veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve upravičenj za zastopanje.
Poroštvena pogodba razmerja med porokom in glavnim dolžnikom ne ureja. Razmerje iz poroštvene pogodbe (razmerje med porokom in upnikom) je neodvisno oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim dolžnikom.
Upnikova izjava, da želi odpustiti dolg, mora biti jasna in nedvomno usmerjena na posledico.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS0016641
ZGD člen 359 - 363, 364 - 370, 416, 416/3, 450, 456, 580, 580/1, 580/2. ZSReg člen 10, 29, 31, 33. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 378.
pravica do povrnitve škode – povrnitev premoženjske škode – odgovornost države za delo sodišče - pravica do sojenja v razumnem roku - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - prisilna likvidacija - uskladitev družbe z določbami ZGD – prenos poslovnega deleža - sklep družbenikov - sprememba družbene pogodbe - povečanje osnovnega kapitala - potrebna večina za spremembo družbene pogodbe - ničnost - izpodbojnost - sodni register - vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - kogentnost - predhodno vprašanje
Tožnika sta zatrjevala, da so nekateri družbeniki odklonili podpis pogodb o odsvojitvi poslovnih deležev, zato so kupci vložili tožbe na izstavitev takšne pogodbe. Revizijsko sodišče tako ugotavlja, da očitno še ni prišlo do veljavnega prenosa poslovnih deležev, saj tretji odstavek 416. člena ZGD določa, da je potrebna pogodba v obliki notarskega zapisa. Ker pa je temu tako, bi morali potrebne sklepe za uskladitev z določbami ZGD sprejeti prvotni družbeniki, ki še niso veljavno odsvojili svojih poslovnih deležev, in ki so bili tudi vpisani v sodni register. Zato je krivda za nesprejetje potrebnih sklepov in izostanek uskladitve z ZGD izključno na strani samih družbenikov in poslovodje, ki ni sklical skupščine za sprejetje potrebnih sklepov. Torej kljub temu, da so bili v teku spori o tem, kdo so dejanski družbeniki družbe, glede na povsem jasno določbo 416. člena ZGD o tem ne bi smelo biti dvoma, in bi bilo mogoče sprejeti potrebne sklepe, na njihovi podlagi pa bi lahko drugi tožnik kot poslovodja in s tem upravičeni predlagatelj predlagal vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register ter s tem posledično preprečil izbris družbe iz sodnega registra. Zaradi navedenega odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče naložiti toženki.
URS člen 2, 14, 14/2, 33, 155. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZFPPod-B člen 1, 2, 3, 4. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 496. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZGD-1 člen 8.
neveljavnost pogodbe – ničnost - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – prevzem obveznosti izbrisane družbe – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki – ustavna odločba – odsvojitev poslovnega deleža – retroaktivnost - prehodne določbe ZFPPIPP-A
Sodišče je spregledalo prehodno določbo drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, v skladu s katero se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Ker je toženec svoj poslovni delež v družbi že 27. 6. 2006 odsvojil in ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije 29. 10. 2007 ni bil več njen družbenik, ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002833
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 442.
dopuščena revizija - odgovornost poslovodje - odgovornost organov upravljanja družbe - zastaranje - gospodarske pogodbe - zastaralni rok
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj s tem, ko pri presoji odgovornosti poslovodje na podlagi določbe 442. člena ZFPPIPP nista upoštevali triletnega zastaralnega roka za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb, zmotno uporabili materialno pravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016633
ZGD člen 580, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4.
izbris družbe iz sodnega registra – uskladitev družbe z ZGD - odgovornost za dolgove izbrisane družbe – odgovornost družbenika – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Po šestem odstavku 580. člena ZGD ne gre za pravno nasledstvo družbenika, temveč za dvojno odgovornost za obveznosti družbe (družbe same in družbenika). Šesti odstavek 580. člena ZGD tako predstavlja pravno podlago le v tistih primerih, ko upnik že od samega začetka zahteva izpolnitev obveznosti od družbenika - omogoča torej vložitev nove tožbe zoper osebno odgovorne družbenike. To je VS RS obrazložilo že v zadevi II Ips 359/2005 z dne 15. 6. 2006, takšno stališče pa je zavzelo tudi pritožbeno sodišče v prvem sojenju v razveljavitvenem sklepu. V teh primerih je pravna podlaga za odgovornost družbenikov lahko le v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, saj druge podlage za osebno odgovornost družbenikov v primeru izbrisa družb ni.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016592
ZGD člen 580, 580/5. ZPP člen 339/2-8, 360, 370, 370/1-1, 370/3.
povrnitev škode – škoda zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra – uskladitev družbe z ZGD – odgovornost države – odškodnina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje – zavrnitev dokaznega predloga
Razlog za izbris družbe iz sodnega registra je bila njena neuskladitev z ZGD v predpisanih zakonskih rokih. Neutemeljen je zahtevek tožnika, ki kot družbenik od države zahteva odškodnino, ki naj bi mu zaradi tega nastala, saj ni bilo nepravilnosti niti v postopku vpisa družbe v sodni register niti v postopku izbrisa, vzrok za to pa tudi ni v dolgotrajnosti postopkov, v katerih so se reševali medsebojni spori med družbeniki, ali v pomanjkljivi zakonodajni ureditvi.
Uskladitev družb z novim zakonom je bila pogoj za njihovo nadaljnje delovanje in ta uskladitev je bila naloga družbenikov. Družbeniki so (bili) tisti, ki bi morali poskrbeti za to, da družba izpolnjuje zakonske pogoje za nadaljnji obstoj in nato za njeno (uspešno) poslovanje. Za spore med njimi, pa četudi bi ti res pripeljali do izbrisa družbe, ni mogoče kriviti tožene stranke.
povrnitev škode - odgovornost družbenika - stečajni postopek - odstop odškodninske terjatve tretjemu v stečajnem postopku - procesna in stvarna legitimacija tretjega
Če je terjatev v stečaju odstopljena posameznemu upniku, jo ta izterja (samo) v svojem imenu in (samo) za svoj račun. Njegova procesna legitimacija zato ni pogojena z odprtostjo stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002388
ZPP člen 227, 227/1-5. ZFPPod člen 27. ZGD člen 258, 258/2. ZOR člen 263.
družba z omejeno odgovornostjo - edicijska dolžnost - predložitev listine - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
ZPP v določbah 227. člena govori o listini, kar pomeni individualno določeno listino (lahko tudi več individualno določenih listin), zato ne zadostuje splošno sklicevanje na listine določene vrste. Zaradi splošnosti postavljenih trditev tudi ni bilo mogoče uporabiti določbe petega odstavka 227. člena ZPP, če bi se izkazalo, pa se po obširnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča ni, da tožnika neutemeljeno nočeta izročiti listin.
Za odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo je treba uporabiti določbe 258. člena ZGD in ne morda določbe 263. člena ZOR. Napačno sklicevanje sodišča prve stopnje na določbe ZGD-1, ne pomenijo zmotne uporabe materialnega prava.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016366
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - poslovni delež - povečanje vrednosti poslovnega deleža - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženje
V času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo.
ZPPSL člen 125, 125/1. ZGD člen 521, 521/3-2. ZSReg člen 20, 20/2.
stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pripojitev - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - dopuščena revizija
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil sklep registrskega sodišča o pripojitvi ene družbe z omejeno odgovornostjo k drugi razveljavljen, nima suspenzivnega učinka in tak sklep ne pomeni, da so z njim razveljavljeni tudi učinki samega vpisa pripojitve.
Odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bil M. d.o.o. v trenutku začetka stečajnega postopka (12. 6. 2003) zoper drugo tožnico že pripojen k njej in ni več obstajal kot samostojna pravna oseba, zaradi česar je treba tudi za pravna dejanja, ki jih je izvršil M. d.o.o., od tega trenutka računati obdobje njihove izpodbojnosti, je tako pravilna.