zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje – pravica zastopanja družbe več oseb – končni obračun del – pooblastilo za potrditev končnega obračuna del
Glede na to, da ZGD predvideva možnost zastopanja družbe po več osebah ter da ima v praksi predvsem v večjih gospodarskih družbah, med katere gre šteti tudi tožečo stranko, upravičenje za zastopanje družbe več oseb, bi morala tožeča stranka za uspeh v tej pravdi ob ugotovitvi, da končnega obračuna ni podpisala zakonita zastopnica, trditi in dokazati bodisi, da je bila zakonita zastopnica edina upravičena za sklepanje tovrstnih pogodb pri tožeči stranki, bodisi da končnega obračuna ni podpisala nobena od oseb, ki je imela v času podpisa končnega obračuna pri tožeči stranki poleg zakonite zastopnice upravičenje za sklenitev takšne pogodbe. V kolikor pa je tožeča stranka vedela, kdo je bil dejanski podpisnik končnega obračuna, bi morala trditi in dokazati, kdo je podpisal končni obračun in da za podpis ni imel pooblastila.
izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - izplačilo vrednosti poslovnega deleža – trditveno in dokazno breme – prekluzija – koncentracija postopka - pospešitev postopka - onemogočanje zlorabe procesnih pravic
V primeru, ko sodišče v nasprotju z določbami 286. člena ZPP ni upoštevalo prekluzije, je pri odločanju upoštevalo dejstva, ki so sicer relevantna (lahko tudi ključna) za vsebinsko pravilno odločitev. Lahko se zastavi vprašanje, ali je sodba, ki temelji na okrnjeni dejanski podlagi sploh lahko (bolj) zakonita in pravilna kot tista, ki upošteva vsa (ali pa vsaj popolnejša) relevantna dejstva. Argument za stališče, da tudi takšna kršitev pravil o prekluziji (lahko) pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je ta, da bi nasprotno stališče privedlo do tega, da bi se sodišča uporabi določb o prekluziji izogibala, saj sankcije zaradi njihove neuporabe ne bi bilo. Odgovornost sodišča je, da v konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi. V ozadju ureditve prekluzije pa ni le zagotovitev koncentracije in pospešitve postopka, pač pa lahko tudi onemogočanje zlorabe procesnih pravic. Prepoved zlorabe pravic sicer ne izključuje nujno procesne taktike – vendar le znotraj meja, ki jih določa zakon – v tem primeru 286. člen ZPP.
lastne delnice - prodaja lastnih delnic - odsvajanje lastnih delnic - prednostna pravica - zastopanje družbe - zakonska omejitev zastopanja družbe - izključitev prednostne pravice - soglasje nadzornega sveta - obseg sodne presoje - uveljavljanje ničnosti - stranska intervencija - prekoračitev pooblastila - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Ne glede na določbo drugega odstavka 32. člena ZGD-1 neomejeno zastopanje družbe s strani uprave ne velja v tistih primerih, kjer že sam zakon vsebuje določbe o pristojnosti drugega organa oziroma o njegovem sodelovanju.
Morebitno nespoštovanje sklepa skupščine o odsvajanju lastnih delnic bi pomenilo kršitev prednostne pravice iz 8. alineje prvega odstavka 247. člena ZGD-1.
V zvezi s soglasjem nadzornega sveta je treba razlikovati med zahtevo po soglasju na eni strani in samo podelitvijo soglasja na drugi strani. Nadzorni svet mora soglasje podeliti za vsak konkreten posel posebej. Nadzorni svet lahko opravlja vlogo nadzora, ki mu je bila zaupana, le če so mu znani pogoji konkretnega posla.
Odklonitev vsakršne presoje v primeru spora, povezanega s kršitvijo skupščinsko določenega pogoja, odločitev o izpolnjevanju katerega sodi v pristojnost uprave, bi pomenila odklonitev sodnega varstva.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSDU člen 82, 82/2. ZGD-1 člen 268.
dopuščena revizija – sodelovanje delavcev pri upravljanju - delavski direktor – svet delavcev - odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča, da se pri presoji utemeljenih razlogov za odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe upoštevajo razlogi, ki jih je nadzorni svet sam ugotavljal, oziroma ali je nadzorni svet pri odpoklicu delavskega direktorja v upravi družbe vezan na predlog sveta delavcev v skladu z 82. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU)?
izpodbijanje sklepa skupščine d.d. - lastne delnice – pridobivanje lastnih delnic – fiktivni posli – posojilo družbe za pridobitev delnic – ničnost pravnega posla
Namen 248. člena ZGD-1 je, preprečiti, da bi se prepoved pridobivanja lastnih delnic izigrala s pravnimi posli, ki imajo za družbo enak ekonomski učinek, kot če bi lastne delnice pridobila sama. Ta namen in s tem posredno tudi namen prepovedi pridobivanja lastnih delnic je zavarovan že s sankcijo ničnosti pravnega posla, s katerim družba zagotovi predujem oziroma posojilo za pridobitev delnic. Če je pogodba nična, mora namreč vsaka stranka drugi vrniti tisto, kar je na podlagi nične pogodbe prejela. Ni pa mogoče napraviti hkrati tudi zaključka, da se delnice, pridobljene s predujmom ali posojilom, štejejo za lastne delnice družbe, ki je predujem ali posojilo dala, saj zakon za to ne daje podlage.
vinkulirane delnice – soglasje družbe za prenos delnic – določitev razloga za zavrnitev dovoljenja v statutu – prepoved neenakopravnega obravnavanja delničarjev
Ne drži stališče revidentke, da se za družbe, ki do izteka roka svojih statutov niso uskladile z določbami spremenjenega ZGD, glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic novela ZGD-F uporablja že od začetka njene veljavnosti. Do izteka 18 mesečnega roka oziroma do uskladitve statutov družb s spremenjenim zakonom je glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za vse družbe veljala ureditev, kakršna je veljala do sprejema novele ZGD-F.
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - enoosebna d.o.o. - odškodninska odgovornost poslovodje – tožba za povrnitev škode zoper nekdanjega poslovodjo – soglasje družbenikov za vložitev tožbe
Pravilno je stališče, da je odločitev družbenikov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, kakršen je sporni, potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodje. Tudi če konflikta interesov zaradi zamenjave poslovodje ni več, namen sporne določbe ostaja - preprečiti tudi sprožitev sodnega postopka brez volje družbenikov, ker to vodi k razkritju zadev družbe, ki so interne narave, in posledično k negativni publiciteti družbe. Zato je prav, da o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka odločijo družbeniki, ki so hierarhično najvišji organ družbe.
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VS4002062
ZTFI člen 155, 296, 296/4-2, 301. ZBan člen 48, 49, 55, 59.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v borznoposredniški družbi - odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe
Osebna podstat pravne osebe se najmočneje odraža prav v vodstveni strukturi le-te, zato obstajajo takšni primeri, kjer je utemeljeno pravno osebo presojati preko njene osebne podstati. Presoja ugleda predstavlja takšen primer, ko ugled vodstvenega kadra pravne osebe pomembno vpliva na ugled pravne osebe.
ZGD-1 člen 5. ZSReg člen 8. OZ člen 5, 5/1, 574, 574/2.
prokura - razrešitev prokurista - sodni register - učinki vpisa in izbrisa prokure v sodni register - publicitetni učinek - pooblastilo za sklenitev pogodbe (aneksa)
Konstitutivni učinek imajo samo tisti vpisi, glede katerih je v zakonu tako izrecno določeno (npr. pridobitev lastnosti pravne osebe po določbi prvega odstavka 5. člena ZGD-1). Za vpis prokure kaj takega ni določeno. Vpis ali izbris prokurista v sodni register ima zato le publicitetni učinek.
ZPre-1 člen 6, 6/1-3, 8, 8/1, 8/3-2, 8/6, 22, 22/2-2, 75, 75/2. ZGD-1 člen 529, 529/2, 530, 530/2. ZPOmK-1 člen 3, 3-3, 3-4. ZTFI člen 104, 104/3, 104/4. ZLPDZ člen 2, 2/1. ZUKN člen 28, 28/1, 28/3, 40. Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem.
prevzemi - prevzemni prag - koncern - razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja - pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - (ne)vezano pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - prevzemna namera - izguba vseh glasovalnih pravic - implementacija Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem
Razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja ima več razsežnosti in je normodajno urejeno v več predpisih: v ZPre-1 in ZGD-1, tudi v ZPOmK in ZTFI. Gre za razmerje odvisnosti ene družbe od druge oziroma obvladovanje ene družbe s strani druge družbe, ki je pomembno zaradi pravnih posledic, pri čemer je razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja prilagojeno potrebam posameznega zakona.
Navodilo za glasovanje, ki kaže na vezano pooblastilo, je (po presoj Vrhovnega sodišča) mogoče enačiti s soglasjem vlade (iz tretjega odstavka 28. člena ZUKN), saj odklonitev predhodnega soglasja k uveljavljanju glasovalnih pravic na skupščini ciljne družbe lahko po naravi (vsebini) zadeve pomeni navodilo za drugačno uveljavljanje (uresničitev) glasovalnih pravic.
Iz prvega odstavka 8. člena ZPre-1 izhaja, da gre za usklajeno delovanje, če osebe (na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma) sodelujejo s ciljem (namenom) pridobitve ali utrditve kontrole nad ciljno družbo. Takšen namen (pridobitve ali utrditve kontrole nad ciljno družbo, s pridobitvijo njenih vrednostnih papirjev) izhaja tudi iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1. Vendar pa obveznost dati prevzemno ponudbo nastane šele, ko je dosežen prevzemni prag, to je z udejanjanjem namere oziroma pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki ima za posledico povečanje deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi.
Zakonodajalec je ocenil, da sankcija po ZPre, po kateri je prevzemnik, ki ni izpolnil obveznosti dati ponudbe za odkup, izgubil glasovalne pravice v delu, ki je presegal prevzemni prag, ni bila zadostna. Zato je z ZPre-1 uzakonil sankcijo, po kateri je prevzemnik (do izpolnitve obveznosti dati prevzemno ponudbo ali do odsvojitve delnic cilje družbe tako, da prevzemnega praga [25 odstotkov] ne dosega več) izgubil vse glasovalne pravice. Ocenil je, da je sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz vseh delnic nedvomno bistveno učinkovitejša od delne izgube teh pravic, saj „nezakonitemu“ prevzemniku nedvomno onemogoči uresničitev interesa v zvezi s prevzemom, saj ciljne družbe ne more upravljati.
Večina glasovalnih pravic je pogoj le za domnevo odvisnosti, ne pa za samo odvisnost, saj je dejstvo, da je med obvladujočo in odvisno družbo razmerje podrejenosti odvisne družbe, mogoče dokazovati tudi s sklicevanjem na delež glasovalnih pravic drugih delničarjev, potek skupščin in izvajanje kontrole na skupščinah, letna poročila, ki naj bi kazala na skupno poslovno politiko, enotne strateške odločitve glede povezovanja in dejstvo, da je A.A. v nadzornem svetu obeh družb.
dopuščena revizija - družbena lastnina - privatizacija podjetja - izdaja zadolžnic - notranji odkup - interna razdelitev delnic - nastop kontrahirne dolžnosti pri notranjem odkupu - kršitev kontrahirne dolžnosti - povrnitev premoženjske škode - protipravnost - navadno sosporništvo - odškodnina - dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede presoje protipravnosti ravnanja toženkinega pravdnega prednika glede izvedbe lastninjenja Č.
povrnitev škode – škoda kot posledica opustitve procesnih dejanj v sodnem postopku - neuveljavljanje relevantnih ugovorov v izvršbi - poslovna odškodninska odgovornost – solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – posebna pravica aktivnega družbenika do regresa - odškodnina
Sodišči nižjih stopenj sta zaključili, da je bila zaradi slabega pravdanja tožnice v izvršilnem postopku (neuveljavljanja relevantnih ugovorov) pretrgana vzročna zveza med protipogodbenim ravnanjem prve toženke in tožnici nastalo škodo. Vendar pa vprašanje, ali je bila tožnica aktivna ali pasivna družbenica, ne more biti pravno pomembno, ko pa je tožnica prvi toženki očitala kršitev 9. člena Pogodbe o prodaji in nakupu delnic (v razmerju med vpisano delničarko in pridobiteljico delnic namreč veljajo pravila pogodbenega prava), zaradi česar je od nje vtoževala plačilo iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti.
Ker je bila tožnica vpisana kot družbenica družbe ter so upniki izbrisane družbe posledično od nje (kot odgovorne pravne naslednice izbrisane družbe) sodno izterjali (z rubežem) vtoževani znesek, je upravičena do povračila (ustreznega dela) izpolnitve. Če ne kot aktivna družbenica (po prvem odstavku 404. člena OZ), pa kot pasivna družbenica (po 4. točki izreka odločbe US U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002). Ustavno sodišče je namreč pravico do regresa (posebej) priznalo družbenikom, ki so plačali obveznosti izbrisane družbe, pa niso bili odgovorni v smislu obrazložitve njegove odločbe (glej 4. točko njenega izreka in 78. točko njene obrazložitve).
PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
VS0015140
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4. ZPP člen 205, 205/1-1, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - univerzalno pravno nasledstvo družbe - pasivna procesna legitimacija - družbeniki - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Pasivna procesna legitimacija je v pravdi stvar tožeče, ne tožene stranke. Podana je že s tem, ko tožeča stranka označi toženo za dolžnika oziroma, določneje, za nosilca obveznosti iz materialnopravnega razmerja z njim kot upnikom. Vse ostalo, tj. ali je toženec res to, za kar ga tožnik označuje, dolžnik torej, pa je stvar stvarne legitimacije in s tem presoje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
spregled pravne osebnosti - komisijska prodaja - sklenitev komisijske pogodbe - zloraba pooblastil - razpolaganje s premoženjem družbe
S tem, ko je toženec traktor prodal kot fizična oseba, je kot direktor in ustanovitelj družbe F. d.o.o. zlorabil svoja pooblastila in kot zakoniti zastopnik pravne osebe povečal obveznosti pravne osebe (za znesek tožniku pripadajoče kupnine) in s tem, v nasprotju z zakonom, posredno razpolagal s premoženjem pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem (kupnino je namreč zadržal sam).
Če je sporna pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje prisilnim predpisom, lahko namreč sodišče v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev onega, kar je dala drugi strank; ni pa to nujno, predvsem če temu, tako kot v obravnavanem sporu, nasprotujejo konkretne okoliščine (nepoštenost obeh pogodbenih strank). Morebitna uporaba drugega in tretjega odstavka 104. člena ZOR bi namreč v tem sporu (zaradi neodstranitve škodljivih posledic pogodbe, ki je po svoji vsebini oziroma namenu nasprotovala prisilnim predpisom) zgrešila svoj cilj: posledica njune uporabe bi bila gola ugotovitev, da je bila sporna pogodba nična, medtem ko bi njeni učinki v celoti ostali v veljavi. Tako bi ravno v primeru »kvalificirane« ničnosti (iz drugega odstavka 104. člena ZOR) obojestransko nepošteni pogodbeni stranki lahko dosegli prepovedani cilj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
VS4001958
ZPP člen 300, 367a, 367c. ZSReg člen 41, 41/2, 41/3. ZGD člen 367. ZGD-1 člen 398.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register – pravni interes – izpodbijanje sklepov skupščine – združitev postopkov za dopustitev revizije
Tožeča stranka v obravnavanem primeru nima pravnega interesa za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register po 41. členu ZSReg. Če bo tožeča stranka v ločenem postopku uspela s tožbo za ugotovitev ničnosti oziroma za razveljavitev sklepov, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v sodni register, se bo vsebina sodbe po uradni dolžnosti vpisala v sodni register v skladu s 367. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD oziroma v skladu 398. členom Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1.
povrnitev premoženjske škode - lastninjenje - delniška družba - podjetje v družbeni lastnini - odgovornost uprave družbe - škoda, nastala delničarjem - sklenitev škodljivih pogodb
Določb 280. člena ZGD ni mogoče uporabiti, saj se je po določbi drugega odstavka 578. člena ZGD za družbena podjetja in javna podjetja v družbeni lastnini ter podjetja za zaposlovanje invalidov v družbeni lastnini še naprej uporabljal ZPod. Ta ni imel določbe, po kateri bi lahko delničarji zahtevali povrnitev škode, ki jim jo povzroči uprava družbe ali tretja oseba.
Določbo zadnjega stavka prvega odstavka 280. člena ZGD, po kateri se delničarjem povrne nastala škoda, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe, je treba razlagati tako, da zadeva le tako škodo, ki nastane samo njim, ne pa zgoraj opisano odsevno škodo.
Nujnost (po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) je nedoločen pravni pojem. Kdaj je nek ukrep nujen – v tolikšni meri, da opravičuje poseg v pravico do deleža na dobičku – je stvar materialnopravne presoje sodišča. Ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni. Tudi nujni ukrepi se načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.