vinkulirane delnice – soglasje družbe za prenos delnic – določitev razloga za zavrnitev dovoljenja v statutu – prepoved neenakopravnega obravnavanja delničarjev
Ne drži stališče revidentke, da se za družbe, ki do izteka roka svojih statutov niso uskladile z določbami spremenjenega ZGD, glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic novela ZGD-F uporablja že od začetka njene veljavnosti. Do izteka 18 mesečnega roka oziroma do uskladitve statutov družb s spremenjenim zakonom je glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za vse družbe veljala ureditev, kakršna je veljala do sprejema novele ZGD-F.
izpodbijanje sklepa skupščine d.d. - lastne delnice – pridobivanje lastnih delnic – fiktivni posli – posojilo družbe za pridobitev delnic – ničnost pravnega posla
Namen 248. člena ZGD-1 je, preprečiti, da bi se prepoved pridobivanja lastnih delnic izigrala s pravnimi posli, ki imajo za družbo enak ekonomski učinek, kot če bi lastne delnice pridobila sama. Ta namen in s tem posredno tudi namen prepovedi pridobivanja lastnih delnic je zavarovan že s sankcijo ničnosti pravnega posla, s katerim družba zagotovi predujem oziroma posojilo za pridobitev delnic. Če je pogodba nična, mora namreč vsaka stranka drugi vrniti tisto, kar je na podlagi nične pogodbe prejela. Ni pa mogoče napraviti hkrati tudi zaključka, da se delnice, pridobljene s predujmom ali posojilom, štejejo za lastne delnice družbe, ki je predujem ali posojilo dala, saj zakon za to ne daje podlage.
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - enoosebna d.o.o. - odškodninska odgovornost poslovodje – tožba za povrnitev škode zoper nekdanjega poslovodjo – soglasje družbenikov za vložitev tožbe
Pravilno je stališče, da je odločitev družbenikov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, kakršen je sporni, potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodje. Tudi če konflikta interesov zaradi zamenjave poslovodje ni več, namen sporne določbe ostaja - preprečiti tudi sprožitev sodnega postopka brez volje družbenikov, ker to vodi k razkritju zadev družbe, ki so interne narave, in posledično k negativni publiciteti družbe. Zato je prav, da o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka odločijo družbeniki, ki so hierarhično najvišji organ družbe.
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VS4002062
ZTFI člen 155, 296, 296/4-2, 301. ZBan člen 48, 49, 55, 59.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v borznoposredniški družbi - odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe
Osebna podstat pravne osebe se najmočneje odraža prav v vodstveni strukturi le-te, zato obstajajo takšni primeri, kjer je utemeljeno pravno osebo presojati preko njene osebne podstati. Presoja ugleda predstavlja takšen primer, ko ugled vodstvenega kadra pravne osebe pomembno vpliva na ugled pravne osebe.
ZGD-1 člen 5. ZSReg člen 8. OZ člen 5, 5/1, 574, 574/2.
prokura - razrešitev prokurista - sodni register - učinki vpisa in izbrisa prokure v sodni register - publicitetni učinek - pooblastilo za sklenitev pogodbe (aneksa)
Konstitutivni učinek imajo samo tisti vpisi, glede katerih je v zakonu tako izrecno določeno (npr. pridobitev lastnosti pravne osebe po določbi prvega odstavka 5. člena ZGD-1). Za vpis prokure kaj takega ni določeno. Vpis ali izbris prokurista v sodni register ima zato le publicitetni učinek.
ZPre-1 člen 6, 6/1-3, 8, 8/1, 8/3-2, 8/6, 22, 22/2-2, 75, 75/2. ZGD-1 člen 529, 529/2, 530, 530/2. ZPOmK-1 člen 3, 3-3, 3-4. ZTFI člen 104, 104/3, 104/4. ZLPDZ člen 2, 2/1. ZUKN člen 28, 28/1, 28/3, 40. Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem.
prevzemi - prevzemni prag - koncern - razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja - pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - (ne)vezano pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - prevzemna namera - izguba vseh glasovalnih pravic - implementacija Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem
Razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja ima več razsežnosti in je normodajno urejeno v več predpisih: v ZPre-1 in ZGD-1, tudi v ZPOmK in ZTFI. Gre za razmerje odvisnosti ene družbe od druge oziroma obvladovanje ene družbe s strani druge družbe, ki je pomembno zaradi pravnih posledic, pri čemer je razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja prilagojeno potrebam posameznega zakona.
Navodilo za glasovanje, ki kaže na vezano pooblastilo, je (po presoj Vrhovnega sodišča) mogoče enačiti s soglasjem vlade (iz tretjega odstavka 28. člena ZUKN), saj odklonitev predhodnega soglasja k uveljavljanju glasovalnih pravic na skupščini ciljne družbe lahko po naravi (vsebini) zadeve pomeni navodilo za drugačno uveljavljanje (uresničitev) glasovalnih pravic.
Iz prvega odstavka 8. člena ZPre-1 izhaja, da gre za usklajeno delovanje, če osebe (na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma) sodelujejo s ciljem (namenom) pridobitve ali utrditve kontrole nad ciljno družbo. Takšen namen (pridobitve ali utrditve kontrole nad ciljno družbo, s pridobitvijo njenih vrednostnih papirjev) izhaja tudi iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1. Vendar pa obveznost dati prevzemno ponudbo nastane šele, ko je dosežen prevzemni prag, to je z udejanjanjem namere oziroma pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki ima za posledico povečanje deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi.
Zakonodajalec je ocenil, da sankcija po ZPre, po kateri je prevzemnik, ki ni izpolnil obveznosti dati ponudbe za odkup, izgubil glasovalne pravice v delu, ki je presegal prevzemni prag, ni bila zadostna. Zato je z ZPre-1 uzakonil sankcijo, po kateri je prevzemnik (do izpolnitve obveznosti dati prevzemno ponudbo ali do odsvojitve delnic cilje družbe tako, da prevzemnega praga [25 odstotkov] ne dosega več) izgubil vse glasovalne pravice. Ocenil je, da je sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz vseh delnic nedvomno bistveno učinkovitejša od delne izgube teh pravic, saj „nezakonitemu“ prevzemniku nedvomno onemogoči uresničitev interesa v zvezi s prevzemom, saj ciljne družbe ne more upravljati.
Večina glasovalnih pravic je pogoj le za domnevo odvisnosti, ne pa za samo odvisnost, saj je dejstvo, da je med obvladujočo in odvisno družbo razmerje podrejenosti odvisne družbe, mogoče dokazovati tudi s sklicevanjem na delež glasovalnih pravic drugih delničarjev, potek skupščin in izvajanje kontrole na skupščinah, letna poročila, ki naj bi kazala na skupno poslovno politiko, enotne strateške odločitve glede povezovanja in dejstvo, da je A.A. v nadzornem svetu obeh družb.
dopuščena revizija - družbena lastnina - privatizacija podjetja - izdaja zadolžnic - notranji odkup - interna razdelitev delnic - nastop kontrahirne dolžnosti pri notranjem odkupu - kršitev kontrahirne dolžnosti - povrnitev premoženjske škode - protipravnost - navadno sosporništvo - odškodnina - dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede presoje protipravnosti ravnanja toženkinega pravdnega prednika glede izvedbe lastninjenja Č.
povrnitev škode – škoda kot posledica opustitve procesnih dejanj v sodnem postopku - neuveljavljanje relevantnih ugovorov v izvršbi - poslovna odškodninska odgovornost – solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – posebna pravica aktivnega družbenika do regresa - odškodnina
Sodišči nižjih stopenj sta zaključili, da je bila zaradi slabega pravdanja tožnice v izvršilnem postopku (neuveljavljanja relevantnih ugovorov) pretrgana vzročna zveza med protipogodbenim ravnanjem prve toženke in tožnici nastalo škodo. Vendar pa vprašanje, ali je bila tožnica aktivna ali pasivna družbenica, ne more biti pravno pomembno, ko pa je tožnica prvi toženki očitala kršitev 9. člena Pogodbe o prodaji in nakupu delnic (v razmerju med vpisano delničarko in pridobiteljico delnic namreč veljajo pravila pogodbenega prava), zaradi česar je od nje vtoževala plačilo iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti.
Ker je bila tožnica vpisana kot družbenica družbe ter so upniki izbrisane družbe posledično od nje (kot odgovorne pravne naslednice izbrisane družbe) sodno izterjali (z rubežem) vtoževani znesek, je upravičena do povračila (ustreznega dela) izpolnitve. Če ne kot aktivna družbenica (po prvem odstavku 404. člena OZ), pa kot pasivna družbenica (po 4. točki izreka odločbe US U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002). Ustavno sodišče je namreč pravico do regresa (posebej) priznalo družbenikom, ki so plačali obveznosti izbrisane družbe, pa niso bili odgovorni v smislu obrazložitve njegove odločbe (glej 4. točko njenega izreka in 78. točko njene obrazložitve).
PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
VS0015140
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4. ZPP člen 205, 205/1-1, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - univerzalno pravno nasledstvo družbe - pasivna procesna legitimacija - družbeniki - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Pasivna procesna legitimacija je v pravdi stvar tožeče, ne tožene stranke. Podana je že s tem, ko tožeča stranka označi toženo za dolžnika oziroma, določneje, za nosilca obveznosti iz materialnopravnega razmerja z njim kot upnikom. Vse ostalo, tj. ali je toženec res to, za kar ga tožnik označuje, dolžnik torej, pa je stvar stvarne legitimacije in s tem presoje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
spregled pravne osebnosti - komisijska prodaja - sklenitev komisijske pogodbe - zloraba pooblastil - razpolaganje s premoženjem družbe
S tem, ko je toženec traktor prodal kot fizična oseba, je kot direktor in ustanovitelj družbe F. d.o.o. zlorabil svoja pooblastila in kot zakoniti zastopnik pravne osebe povečal obveznosti pravne osebe (za znesek tožniku pripadajoče kupnine) in s tem, v nasprotju z zakonom, posredno razpolagal s premoženjem pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem (kupnino je namreč zadržal sam).
Če je sporna pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje prisilnim predpisom, lahko namreč sodišče v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev onega, kar je dala drugi strank; ni pa to nujno, predvsem če temu, tako kot v obravnavanem sporu, nasprotujejo konkretne okoliščine (nepoštenost obeh pogodbenih strank). Morebitna uporaba drugega in tretjega odstavka 104. člena ZOR bi namreč v tem sporu (zaradi neodstranitve škodljivih posledic pogodbe, ki je po svoji vsebini oziroma namenu nasprotovala prisilnim predpisom) zgrešila svoj cilj: posledica njune uporabe bi bila gola ugotovitev, da je bila sporna pogodba nična, medtem ko bi njeni učinki v celoti ostali v veljavi. Tako bi ravno v primeru »kvalificirane« ničnosti (iz drugega odstavka 104. člena ZOR) obojestransko nepošteni pogodbeni stranki lahko dosegli prepovedani cilj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
VS4001958
ZPP člen 300, 367a, 367c. ZSReg člen 41, 41/2, 41/3. ZGD člen 367. ZGD-1 člen 398.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register – pravni interes – izpodbijanje sklepov skupščine – združitev postopkov za dopustitev revizije
Tožeča stranka v obravnavanem primeru nima pravnega interesa za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register po 41. členu ZSReg. Če bo tožeča stranka v ločenem postopku uspela s tožbo za ugotovitev ničnosti oziroma za razveljavitev sklepov, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v sodni register, se bo vsebina sodbe po uradni dolžnosti vpisala v sodni register v skladu s 367. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD oziroma v skladu 398. členom Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1.
povrnitev premoženjske škode - lastninjenje - delniška družba - podjetje v družbeni lastnini - odgovornost uprave družbe - škoda, nastala delničarjem - sklenitev škodljivih pogodb
Določb 280. člena ZGD ni mogoče uporabiti, saj se je po določbi drugega odstavka 578. člena ZGD za družbena podjetja in javna podjetja v družbeni lastnini ter podjetja za zaposlovanje invalidov v družbeni lastnini še naprej uporabljal ZPod. Ta ni imel določbe, po kateri bi lahko delničarji zahtevali povrnitev škode, ki jim jo povzroči uprava družbe ali tretja oseba.
Določbo zadnjega stavka prvega odstavka 280. člena ZGD, po kateri se delničarjem povrne nastala škoda, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe, je treba razlagati tako, da zadeva le tako škodo, ki nastane samo njim, ne pa zgoraj opisano odsevno škodo.
Nujnost (po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) je nedoločen pravni pojem. Kdaj je nek ukrep nujen – v tolikšni meri, da opravičuje poseg v pravico do deleža na dobičku – je stvar materialnopravne presoje sodišča. Ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni. Tudi nujni ukrepi se načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
Splošno načelo je, da je vsaka pravna ali fizična oseba odgovorna za svoje obveznosti in da je treba možnost spregleda pravne osebnosti zadržati v sprejemljivih mejah kot izjemo od načela samostojne odgovornosti gospodarskih družb, tako da pride do spregleda lahko le v tistih primerih, ki jih določa zakon. Pri presoji hude zlorabe je treba upoštevati objektivne in subjektivne elemente.
ZGD-1 člen 305, 305/1, 390, 390/1, 395, 395/2, 395/3. Direktiva 2003/54/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES člen 15. EZ člen 23, 23b.
ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - prilagoditev zakonodaje - trg električne energije
Vodilo pri presoji intenzitete kršitve postopka sklica skupščine je vprašanje, ali je kršitev taka, da je zaradi nje delničarjem onemogočen racionalen razmislek o udeležbi na skupščini. V kolikor kršitev nima take teže in delničarjev ne ovira pri oblikovanju odločitve o udeležbi, ne gre za ničnostni razlog. Opisanemu ravnanju pri objavi sklica skupščine ni mogoče pripisati tako odločujočega vpliva na odločitev delničarjev o udeležbi na skupščini. To potrjuje predvsem ravnanje uprave, ki je z objavo popravka v Uradnem listu RS delničarje še pred skupščino obvestila o pomoti pri objavi sklica skupščine, s čimer so bili delničarji pravočasno obveščeni o pravem predlagatelju sklepov in je to zadostovalo za racionalen razmislek o udeležbi.
S predpisi, sprejetimi pred skupščino tožene stranke dne 4. 6. 2007, je Vlada RS določila, da je opravljanje GJS SODO izključno v pristojnosti družbe SODO d. o. o., tožena stranka in ostala javna podjetja pa so lahko omenjeno GJS opravljala najdlje do 30. 6. 2007. V skladu s tem je tožena stranka upravičeno sprejela izpodbijana sklepa, s katerima je določbe Statuta glede firme in nalog po EZ prilagodila sprejetim predpisom, ki so toženi stranki odvzeli pravico opravljati dejavnost SODO in jo prenesli na družbo SODO d. o. o. Učinek izpodbijanih sklepov je zgolj korporacijskopraven. Javnopravna pravila (pogoje) za opravljanje dejavnosti so jasno določili že navedeni predpisi, katerim se je morala tožena stranka s spremembo statutarnih določb prilagoditi, saj od 1. 7. 2007 naprej dejavnosti SODO ni smela opravljati.
Skupščinski sklepi, ki vsebinsko posegajo v določbe statuta družbe, ne konvalidirajo že s sprejetjem (formalnega) sklepa na eni od sledečih skupščin, s katerim se sprejme in potrdi čistopis statuta družbe. Tak (formalni) sklep oznani sprejetje čistopisa statuta, spremenjenega na podlagi (vsebinskih) sklepov, sprejetih na tisti skupščini in ne pomeni potrditve sklepov, sprejetih na predhodnih skupščinah. Tožena stranka je sprejela izpodbijana sklepa zaradi prilagoditve Direktivi, Energetskemu zakonu in na njegovi podlagi sprejetim predpisom, ki so ji odvzeli pravico opravljati dejavnost SODO in jo prenesli na družbo SODO d. o. o. Takšnemu oblastnemu ravnanju so se morali s spremembo statutarnih določb prilagoditi vsi distributerji električne energije, ki od 1. 7. 2007 niso smeli več opravljati nalog SODO. V nasprotnem primeru bi dotedanje statutarne določbe pomenile direktno nasprotje jasnim zakonskim določbam (prvemu odstavku 23.b člena EZ), ki sistemskemu operaterju prepoveduje opravljanje drugih dejavnosti.
Dokument Informacija glede organizacijskih sprememb izvajanja gospodarske javne službe SODO), kot del gradiva za skupščino, v skladu s prvim odstavkom 305. člena ZGD-1 JE zadostoval za presojo predmeta dnevnega reda, saj je pravilno pojasnil, da so predlagani sklepi posledica, ki je potrebna zaradi prilagoditve novelirani zakonodaji s področja energetike. Za takšno prestrukturiranje dodatnih analiz vplivov na poslovanje družbe upravi tožene stranke ni bilo potrebno izdelati.
bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – neodvisna garancija – pogoji bančne garancije – odklonitev izplačila iz garancije
Garancija na prvi poziv je neodvisne narave, saj se z njo banka zaveže k izplačilu določenega zneska upravičencu že na podlagi preproste zahteve oziroma zahteve, ki jo spremljajo določeni dokumenti. Zato je pri neodvisni garanciji ključna odvisnost plačilne obveznosti zgolj od upravičenčeve predložitve specificiranih dokumentov v zavezi in ne od izpolnitve pogojev, ki niso navedeni v zavezi ali jih upravičenec ne more izpolniti zgolj s predložitvijo dokumentov.
ZGD člen 230. ZFPPod člen 27, 35. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - delniška družba – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - univerzalno pravno nasledstvo izbrisne družbe – vračilo prepovedanih plačil
Ali terjatev na vračilo prepovedanih plačil po 230. členu ZGD preneha z izbrisom družbe iz sodnega registra?
Ali je predmet univerzalnega pravnega nasledstva družbenikov izbrisane družbe, ki je posledica izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, tudi pravica zahtevati vrnitev prepovedanih plačil po 230. členu ZGD?