Zavarovanec ni upravičen do zavarovalnine za del ugotovljene invalidnosti, za katero je vzrok bolezen, saj ta del invalidnosti ni nastal zaradi nezgode, kot jo določa zavarovalna pogodba. Če pogodba ne določa načina, kako se to upošteva, to ugotovi sodišče.
SPZ člen 133. PZ člen 207, 207/1, 207/3, 208/1, 208/2, 208/3, 208/4, 208/6, 213, 214, 215, 216, 221. Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah (2008) člen 7.
vpisnik čolnov - vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - pravni učinek vpisa v register - zastavna pravica na premičninah - zastavna pravica na plovilu - učinek vpisa zastavne pravice na čolnu v vpisnik čolnov - konstitutiven učinek vpisa - publicitetni učinek vpisa - načelo zaupanja v podatke javne knjige - varstvo zastavnega upnika pred nevpisanim lastnikom čolna
Že z opredelitvijo registra (v njegovem okviru pa Vpisnika čolnov) kot javne knjige, ki omogoča vsaki zainteresirani osebi vpogled v podatke, ki se v register vpisujejo in dolžnost organa, pristojnega za vodenje registra, da osebi, ki to zahteva, izda potrdilo o stanju vpisov v vpisniku, ki je javna listina, je publicitetni učinek vpisov v register, ki je v tem, da za v registru objavljeni podatek ve vsakdo in učinkuje proti vsem, evidenten. Še najbolj jasno se odraža v določbi šestega odstavka 208. člena PZ, po kateri dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnosti podatkov iz registra. V navedeni določbi je publicitetni učinek vpisa določenega podatka v register nadgrajen z načelom zaupanja v register kot javno knjigo, katerega vsebina je varovanje tistega, ki pridobi pravice v zaupanju v register proti pravicam tretjih, ki niso bile vpisane v register.
Zmotno je pritožbeno stališče, da se publicitetno načelo ne nanaša na vse v Vpisnik čolnov vpisane pravice, pač pa le na podatke o identiteti čolna in njegove tehnične značilnosti in zato služi le namenom javnega evidentiranja premičnin, ker PZ nima določb o tem, kako stvarne pravice na čolnih nastanejo. Nobene podlage ni, da bi se podatki, ki se vpisujejo v Vpisnik čolnov, glede njihovih publicitetnih učinkov selektivno obravnavali tako, da bi imeli podatki, vpisani v list A publicitetni učinek, podatki, vpisani v list B in v list C pa takega učinka ne bi imeli, saj so za varstvo pravnega prometa pomembni prav vsi v Vpisnik čolnov vpisani podatki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022756
KZ-1 člen 257, 258, 288. ZKP člen 434.
oškodovanec kot tožilec - vloga stranke - opis kaznivega dejanja - nepopolna vloga - obvezne sestavine obtožnega predloga - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja
V vlogi in njeni dopolnitvi pri navedbi pravde P11/2012 res ni naveden datum izdaje sklepa 27. 10. 2016, s katerim naj bi B.Z. storila kaznivo dejanje, je pa datum razviden iz sklepa Okrožnega državnega tožilstva Kt 2815/2018 z dne 27. 6. 2018. A to ni sestavina vloge in ne zadostuje, če je datum domnevne storitve kaznivega dejanja razviden iz listin, priloženih vlogi, temveč mora biti dovolj natančno konkretiziran v opisu kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021467
OZ člen 154. ZPP člen 5, 243.
prometna nesreča - odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa - soodgovornost udeležencev prometne nezgode za škodo - prednostna cesta - prekoračitev dovoljene hitrosti - vzročna zveza - delež odgovornosti za nezgodo - dokazni postopek s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje iz drugega postopka - načelo kontradiktornosti - dokazna ocena
Ne glede na to, da je položaj izvedenca, postavljenega v drugem sodnem postopku, v bistvenem enak kot položaj izvedenca, angažiranega prav za potrebe konkretnega postopka, je odločilno to, da tožnica ni soglašala z uporabo mnenja. Načelo kontradiktornosti namreč stranki zagotavlja tudi pravico, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da izvedencu postavlja vprašanja ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Vse to pa tožnici, ki ni bila stranka kazenskega postopka, ni bilo omogočeno.
Izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti obeh udeležencev nesreče je vprašanje vzročne zveze, vprašanje torej, katero ravnanje ima odločilno težo in katero je tisto, ki pomeni odločilen vzrok nastanka škode. V konkretnem primeru je na dlani, da je toženec s tem, ko je zavil levo, zaprl pot naravnost vozečemu vozilu, ki ga je upravljal B. in zato, saj je nepravilno ocenil razdaljo in hitrost tega vozila, krivdno povzročil nevarno situacijo. Po drugi strani pa je k nesreči prispeval tudi voznik B., ki je vozil naravnost, saj je bistveno prekoračil dovoljeno hitrost. Po utrjenem stališču sodne prakse v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravil o prednostni cesti in pravilo o primerni hitrosti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti. Ob upoštevanju takšnega stališča in ob dejstvu, da je voznik B. občutno prekoračil dovoljeno hitrost, s čimer je huje kršil pravila o omejtvi le-te, toženec pa je kršil pravilo o prednostni cesti, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola, je presoja sodišča prve stopnje, da je njuna odgovornost enaka, pravilna.
SPZ člen 38, 48, 48/1. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 190, 190/1.
vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - gradnja na tujem - nova stvar - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj
Tudi če bi bila glavnina vlaganj opravljena do uveljavitve SPZ oziroma do leta 2002, ni mogoče uporabiti določb o originarni pridobitvi lastninske pravice. Tožnik je namreč zatrjeval, da je pri gradnji sodeloval njegov očim (solastnik nepremičnine v času vlaganj) ter da je šlo torej za dogovorjena vlaganja, kar izključuje pridobitev lastninske pravice z uporabo pravil o gradnji na tujem.
izločitev iz zapuščine - darilo zapustnika - dokazi - dejansko stanje - ustna darilna pogodba
Ker je sodišče ugotovilo, da je zapustnica že za časa svojega življenja obe nepremičnini podarila tožnici, ti ne moreta biti predmet zapuščine, zato je sodišče tožničinemu zahtevku za njuno izločitev iz zapuščine ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021474
ZD člen 212, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 546, 550, 550/1, 551, 557.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - spor dedičev o obsegu zapuščine - sporna dejstva o obsegu zapuščine - vsebina spora - nujni dedič - dopolnitev nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - pravna narava pogodbe - izročilna pogodba - elementi pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo - odplačnost pogodbe - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tehtanje pravic - odsotnost odločilnih razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar sodišče napoti dediča na pot pravde, mora pri določitvi vloge tožnika v vsakem konkretnem primeru tehtati nasprotujoče si pravice dedičev. ZD ne vsebuje nobenega merila za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. Sodišče ocenjuje pravice dedičev glede na prepričljivost trditev in dokazov, na katere opirajo svoje zahteve.
Dedič se sklicuje na prikrajšanje nujnega dednega deleža, ker je zapustnik že tekom življenja razpolagal s svojim premoženjem v korist enega dediča z izročilno pogodbo. Izročilno pogodbo ureja OZ v členih 546 do 556. Med ostalim določa, da se v primeru, če se kakšen potomec ni strinjal z izločitvijo, štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izrečeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Gre za domnevo, ki je nastopila tudi v obravnavani zadevi, saj pritožnica trdi, da z izročitvijo premoženja sodediču ni soglašala. Navedeno zakonsko domnevo je mogoče izpodbiti med ostalim tudi, če bi se ugotovilo, da je šlo dejansko za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je v nasprotju z izročilno pogodbo dvostransko odplačno obligacijsko razmerje.
kriva izpovedba - čas storitve kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje - kazenski postopek v teku
Zmotno je stališče obtoženčevega zagovornika, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ker kazenski postopek I K 1949/2010, v katerem je obtoženec krivo izpovedoval, še ni pravnomočno zaključen. Zakonski tekst tretjega odstavka 284. člena je, da se za krivo izpovedbo v kazenskem postopku storilec kaznuje z zaporom do petih let. Ta norma že sama po sebi ne predvideva, da bi moral biti kazenski postopek, v katerem je storilec krivo izpovedoval, zaključen, kot npr. je to določeno v drugem odstavku 284. člena KZ-1, ki se nanaša na stranko, ki pri dokazovanju z zaslišanjem strank v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem ali upravnem postopku po krivem izpoveduje in je sodišče ali drug pristojni organ na takšno krivo izpovedbo oprl svojo odločbo v tem postopku. Kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1 je dokončano, ko je dana izpovedba, pri tem pa ni pomembno, ali je nanjo bila oprta sodna odločba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00022524
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZZK-1 člen 80, 80/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - pogoji za izdajo začasne odredbe - zaznamba spora - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - konkretna nevarnost - verjetnost obstoja terjatve - predznamba lastninske pravice - načelo vrstnega reda vpisov - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Obširne trditve tožeče stranke v predlogu o naklepnih kršitvah predkupne pravice in nemoralnem ravnanju tožencev (ti v pritožbi, odgovoru na tožbo in ostalih vlogah to odločno zavračajo) se v bistvenem nanašajo na presojo verjetnosti terjatve in same po sebi ne zadoščajo za ugotovitev konkretne nevarnosti, da terjatve ne bo mogoče izpolniti. To velja tudi za trditve o obstoju nevarnosti, da bodo bodisi prva dva toženca, bodisi tretji toženec (ko bo na podlagi prodajne pogodbe vknjižen kot lastnik) prodali sporne nepremičnine dobrovernemu kupcu.
Ob uveljavljanju predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ mora predlagatelj izkazati konkretnejše dejanske okoliščine, ki bi izkazovale in omogočale primerjavo in tehtanje morebitnih hujših neugodnih posledic za upnika in dolžnika.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - presoja pogojev
Dosedanje trajanje začasnega zavarovanja, upoštevajoč vrsto, naravo in težo kaznivih dejanj, zapletenost zadeve ter obseg in pomen premoženja, ki je predmet začasnega zavarovanja, po oceni pritožbenega sodišča ne presega razumnega roka izvajanja takšnega ukrepa.
Da za imenovanje v. d. direktorja soglasje ustanovitelja ni potrebno, izhaja že iz strukture 34. člena ZLD-1 oziroma njegove besedne razlage.
Na podlagi metode logičnega sklepanja po nasprotnem razlogovanju (t.i. argumentum a contrario) jasno izhaja, da se soglasje ustanovitelja za imenovanje v.d. direktorja ne zahteva, sicer bi bilo to izrecno (kot pri imenovanju direktorja) navedeno.
Glede na navedeno pritožnica nepravilno sklepa, da pri imenovanju v. d. direktorja ni predviden javni razpis, je pa predvideno soglasje ustanovitelja. Iz besedne razlage 34. člena ZLD-1 to ne izhaja, saj za imenovanje vršilca dolžnosti ni predviden ne javni razpis ne soglasje ustanovitelja.
Dikcija petega odstavka 34. člena ZLD-1 (...za vršilca dolžnosti veljajo pogoji, ki se zahtevajo za direktorja...) pa se, kot je že bilo omenjeno, nanaša na pogoje, ki se zahtevajo za direktorja in so določeni v tretjem odstavku 33. člena ZLD-1 in ne na soglasje ustanovitelja, kot zakonskega pooblastila ustanovitelju, da soodloča pri imenovanju direktorja. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da tudi interni akti Javnega zavoda P., na katere se sklicuje pritožnica, določajo soglasje ustanovitelja (le) za postopek imenovanja direktorja.
plačilo odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na poledeneli pešpoti - opustitev čiščenja snega in preprečevanja poledice - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Občina namreč lahko izvajanje obvezne lokalne javne službe zagotovi le v eni od oblik, ki so določene v Zakonu o gospodarskih javnih službah in ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba, prevaliti na posameznike (lastnike zgradb, upravnike), kot si za to prizadevata pritožnika. O vprašanju zakonitosti takšnih določb predpisov je že odločalo tudi Ustavno sodišče in takšne določbe odlokov razveljavilo, pa tudi redna sodišča. Pri tem je pritrditi pritožbi stranskega intervenienta, da je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago, ko je pri tožnici kot nevšečnost upoštevalo tudi jemanje analgetikov, kar je sicer tožnica izpovedala, zaslišana kot stranka, vendar pa z zaslišanjem oziroma ugotovitvami izvedenca trditvene podlage ni mogoče nadomestiti, zaradi česar pri tožnici jemanja analgetikov ni mogoče upoštevati kot nevšečnosti.
sklep o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Odločitev sodišča, da prepolovi odvetniške stroške, temelji na petem odstavku 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po ZOdv.
URS člen 28. KZ-1 člen 7, 86, 86/7, 86/11. KZ-1B člen 44.
način izvršitve kazni zapora - sprememba določbe zakona - uporaba milejšega zakona
Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi glede kazenske sankcije in načina njene izvršitve oprlo na zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, to je KZ-1, pri tem pa prezrlo, da KZ-1 ni omogočal odločanja o alternativnem izvrševanju zaporne kazni s sodbo, pač pa je določal, da se o predlogu, ki ga obsojenec vloži po pravnomočnosti sodbe, odloča v posebnem postopku. Glede na to, da je bil s KZ-1B spremenjen 86. člen, ki določa, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora odloča sodišče na predlog obdolženca že s sodbo in torej ne šele po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom, pa je potrebno šteti, da je KZ-1B milejši predpis.
ZDZdr člen 48, 48/2, 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-3, 74/1-6, 75, 75/3. ZNP člen 37. Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (2009) člen 4.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - prostorska zasedenost - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod - določitev socialno-varstvenega zavoda - poseg v osebno svobodo - izvedensko mnenje
Upoštevaje šesto alinejo prvega odstavka 74. člena ZDZdr imajo sodišča možnost (in posledično dolžnost) preverjanja (pre)zasedenosti zavodov, ki pridejo v poštev v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, kot tudi primerjave njihove obremenjenosti. Bolj od primerjave razlik med zasedenostjo in kapacitetami posameznih zavodov je pomembna proporcionalna primerjava, to je primerjava deležev, ki ga nameščene osebe v posameznem zavodu predstavljajo glede na število obstoječih mest (kapaciteto). Zavod, ki ima v primerjavi z ostalimi zavodi bistveno več kapacitet (mest), ima več manevrskega prostora pri iskanju rešitev v zvezi z namestitvijo oziroma težavami s (pre)zasedenostjo.
ODZ paragraf 879.. ZPP-UPB3 člen 205, 205/1, 205/1-3, 206, 206/2, 254.. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4.
premoženjska škoda - helikopterski prevoz - helikoptersko reševanje v gorah - aktivna legitimacija - sprememba firme pravdne stranke - pogodba o faktoringu - ugovor ničnosti pogodbe - ponareditev računa - prekinitev postopka - cesija terjatve - globalna cesija - izpolnitveno ravnanje - nujna gestija - poslovodstvo brez naročila
Povrnitev stroškov helikopterskega prevoza v primeru smučarske nesreče.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/2, 51/2-4.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade - sodni cenilec - stroški in nagrada sodnega cenilca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Presoja pritožbenih navedb o neupoštevanju lastnoročno napisanih in podpisanih oporok ter o dednem izplačilu tožničinih sester že pred smrtjo matere, ni predmet sklepa odmerjene nagrade sodnemu cenilcu.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - utemeljen sum - presoja dokazov - dokazna ocena
Preizkus obtožnega akta se opravi na podlagi dejstev in podatkov, navedenih v opisu kaznivega dejanja, pa tudi drugih podatkov, ki so v spisu. Sodnik mora oceniti samo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, ne more pa se spuščati v presojo verodostojnosti in prepričljivosti posameznih dokazov, saj sme to opraviti samo po njihovi izvedbi na glavni obravnavi, na kar upravičeno opozarjajo pritožniki.
Pogoji za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala so določeni tako, da veljajo tako v primeru, če se poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala izvede zaradi kritja prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta, kot tudi v primeru, če se izvede zaradi prenosa zneskov v kapitalske rezerve.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - izgubljen dobiček
Izgubljeni dobiček je škoda, ki se kaže v preprečitvi povečanja premoženja (prvi odstavek 132. člena Obligacijskega zakonika – OZ), pri čemer se pri oceni te škode upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali pa glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.