ZPP člen 22, 22/1, 24, 24/1, 25, 25/1, 98, 98/3. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - prva pripravljalna vloga - nepopolna vloga - manjkajoče pooblastilo
Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temveč šele tekom pravdnega postopka, je načeloma prepozen. Vendar je po stališču sodne prakse pravočasen takrat, kadar se zaradi posebnosti podajanja navedb v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine pri razlagi omenjenih postopkovnih določb upošteva položaj, ko stranke niso dovolj zgodaj seznanjene z okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021474
ZD člen 212, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 546, 550, 550/1, 551, 557.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - spor dedičev o obsegu zapuščine - sporna dejstva o obsegu zapuščine - vsebina spora - nujni dedič - dopolnitev nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - pravna narava pogodbe - izročilna pogodba - elementi pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo - odplačnost pogodbe - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tehtanje pravic - odsotnost odločilnih razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar sodišče napoti dediča na pot pravde, mora pri določitvi vloge tožnika v vsakem konkretnem primeru tehtati nasprotujoče si pravice dedičev. ZD ne vsebuje nobenega merila za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. Sodišče ocenjuje pravice dedičev glede na prepričljivost trditev in dokazov, na katere opirajo svoje zahteve.
Dedič se sklicuje na prikrajšanje nujnega dednega deleža, ker je zapustnik že tekom življenja razpolagal s svojim premoženjem v korist enega dediča z izročilno pogodbo. Izročilno pogodbo ureja OZ v členih 546 do 556. Med ostalim določa, da se v primeru, če se kakšen potomec ni strinjal z izločitvijo, štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izrečeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Gre za domnevo, ki je nastopila tudi v obravnavani zadevi, saj pritožnica trdi, da z izročitvijo premoženja sodediču ni soglašala. Navedeno zakonsko domnevo je mogoče izpodbiti med ostalim tudi, če bi se ugotovilo, da je šlo dejansko za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je v nasprotju z izročilno pogodbo dvostransko odplačno obligacijsko razmerje.
kriva izpovedba - čas storitve kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje - kazenski postopek v teku
Zmotno je stališče obtoženčevega zagovornika, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ker kazenski postopek I K 1949/2010, v katerem je obtoženec krivo izpovedoval, še ni pravnomočno zaključen. Zakonski tekst tretjega odstavka 284. člena je, da se za krivo izpovedbo v kazenskem postopku storilec kaznuje z zaporom do petih let. Ta norma že sama po sebi ne predvideva, da bi moral biti kazenski postopek, v katerem je storilec krivo izpovedoval, zaključen, kot npr. je to določeno v drugem odstavku 284. člena KZ-1, ki se nanaša na stranko, ki pri dokazovanju z zaslišanjem strank v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem ali upravnem postopku po krivem izpoveduje in je sodišče ali drug pristojni organ na takšno krivo izpovedbo oprl svojo odločbo v tem postopku. Kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1 je dokončano, ko je dana izpovedba, pri tem pa ni pomembno, ali je nanjo bila oprta sodna odločba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022756
KZ-1 člen 257, 258, 288. ZKP člen 434.
oškodovanec kot tožilec - vloga stranke - opis kaznivega dejanja - nepopolna vloga - obvezne sestavine obtožnega predloga - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja
V vlogi in njeni dopolnitvi pri navedbi pravde P11/2012 res ni naveden datum izdaje sklepa 27. 10. 2016, s katerim naj bi B.Z. storila kaznivo dejanje, je pa datum razviden iz sklepa Okrožnega državnega tožilstva Kt 2815/2018 z dne 27. 6. 2018. A to ni sestavina vloge in ne zadostuje, če je datum domnevne storitve kaznivega dejanja razviden iz listin, priloženih vlogi, temveč mora biti dovolj natančno konkretiziran v opisu kaznivega dejanja.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - začasna odredba o preživljanju skupnih otrok - nujno preživljanje - življenjski standard - materialna ogroženost
Vsebinski kriterij pri določanju preživnine v začasnih odredbah ni ustrezen življenjski standard, ampak nujno preživljanje. Sodišče ob okoliščinah konkretnega primera ni moglo s stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bilo preživljanje tri in osemletnega otroka pravdnih strank ogroženo, zato je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na določitev začasne preživnine za oba otroka, pravilno zavrnilo. Tožnica namreč ni specificirala nujnih stroškov za preživljanje, ampak je specificirala stroške, ki so po njeni oceni potrebni za zdrav psihofizični razvoj obeh otrok, in ni podala konkretnih trditev in dokazov v zvezi s premoženjskim stanjem in dohodki toženca, ker po lastnih navedbah ne ve, če kakršnekoli dohodke sploh ima.
odgovornost podizvajalca - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - vijačenje in sestavljanje opažnih sten - lastnik stvari - odgovornost glavnega izvajalca - vzrok padca - nepravilno ravnanje - ugovor skritih napak - skrite napake blaga - zavrnitev ugovora - solidarna odgovornost lastnika - solidarna odgovornost izvajalcev - gradbeni podizvajalec - riziko obratovanja - nevarna dejavnost kot pravni standard
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik zaposlen pri podizvajalcu glavnega izvajalca, to je drugotožene stranke. Po medsebojni pogodbi mora delodajalec tožnika opraviti uvajanje v delo in ga nadzirati pri delu. Zato glavni izvajalec ni odgovoren za tožnikovo nepoznavanje dela na gradbišču, to je razopaženje tono težkega opaža. Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da bi drugotožena stranka kot lastnik opaža, izročila star in obrabljen opaž, saj je opaž bil nov. Zato ni podlage za solidarno odgovornost iz drugega odstavka 152. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00022524
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZZK-1 člen 80, 80/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - pogoji za izdajo začasne odredbe - zaznamba spora - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - konkretna nevarnost - verjetnost obstoja terjatve - predznamba lastninske pravice - načelo vrstnega reda vpisov - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Obširne trditve tožeče stranke v predlogu o naklepnih kršitvah predkupne pravice in nemoralnem ravnanju tožencev (ti v pritožbi, odgovoru na tožbo in ostalih vlogah to odločno zavračajo) se v bistvenem nanašajo na presojo verjetnosti terjatve in same po sebi ne zadoščajo za ugotovitev konkretne nevarnosti, da terjatve ne bo mogoče izpolniti. To velja tudi za trditve o obstoju nevarnosti, da bodo bodisi prva dva toženca, bodisi tretji toženec (ko bo na podlagi prodajne pogodbe vknjižen kot lastnik) prodali sporne nepremičnine dobrovernemu kupcu.
Ob uveljavljanju predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ mora predlagatelj izkazati konkretnejše dejanske okoliščine, ki bi izkazovale in omogočale primerjavo in tehtanje morebitnih hujših neugodnih posledic za upnika in dolžnika.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSC00036676
ZPP člen 13, 339, 339/2. OZ člen 190, 197. ZZZDR člen 124, 126.
institucionalno varstvo - domska oskrba - stroški mesečne nege in oskrbe - plačilo stroškov - zavezanci za plačilo - preživninska obveznost otrok - prirejenost postopkov - deljiva obveznost - spor majhne vrednosti - verzijski zahtevek - izvajalec storitve
Sodišče o sporu med pravdnima strankama odloči po stanju ob zaključku glavne obravnave, če pa ta ni opravljena, pa po stanju ob izdaji sodbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo načelo prirejenosti postopkov (upravnega in tega pravdnega postopka) in vezanost pravdnega sodišča (po stanju na dan izdaje sodbe) na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju v upravnem postopku v skladu s 13. členom ZPP. V tem konkretnem primeru je z na dan izdaje sodbe pravnomočno odločbo CSD z dne 29. 10. 2014 odločeno tako o (delni) oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva pri tožeči stranki, kot tudi o tem, da je toženec zavezanec za plačilo prispevka za institucionalno varstvo v določenem znesku, kar nenazadnje priznava tudi sam toženec v pritožbi, ko navaja, da ni sporno, da je z odločbo CSD obvezan mesečno prispevati k preživljanju matere, to pa pomeni, da je bilo o tem predhodnem vprašanju, ali je toženec zavezanec za plačilo prispevka in kakšna je višina njegovega prispevka za storitev institucionalnega varstva, ki jo zagotavlja tožeča stranka, že pravnomočno odločeno v upravnem postopku in na to odločitev je, vse dokler odločba CSD ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, vezano tudi pravdno sodišče.
Ob pravilni uporabi določb 124. in 126. člena ZZZDR pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stroški storitev institucionalnega varstva sodijo med stroške preživljanja upravičenke, ki jih je v skladu s 190. členom v zvezi 197. členom OZ toženec kot preživninski zavezanec vsakomesečno dolžan v znesku, določenem z odločbo CSD, plačati tožeči stranki na podlagi izstavljenih računov, ki so skladni z odločbo CSD o višini tega mesečnega prispevka toženca, v primeru njihovega neplačila pa je toženec za te neplačane zneske obogaten na škodo tožeče stranke.
OZ člen 169, 179, 182, 299, 378. ZPP člen 337, 337/1, 354, 354/2.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pritožbena novota - prevozni stroški - zakonske zamudne obresti
Obisk psihiatra res ni pogoj za prisojo odškodnine za sekundarni strah, vendar pa v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožničin strah presegel meje običajne zaskrbljenosti. Strah za izid zdravljenja pri tožnici ni dosegel takšne intenzivnosti, ki bi utemeljevala prisojo (dodatne) odškodnine.
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo ugotovitve izvedenca, da je tožnico strah voženj z motorjem, saj tega med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, kaj takšnega pa ne izhaja niti iz njene izpovedi. Izjava, dana ob pregledu pri izvedencu, trditev ne nadomešča.
Tožnica je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičena do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva kot tudi strošek zaradi obrabe vozila. V novejši (večinski) sodni praksi višjih sodišč se v takih primerih priznava strošek za prevožen kilometer v znesku 0,37 EUR.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/2, 51/2-4.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade - sodni cenilec - stroški in nagrada sodnega cenilca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Presoja pritožbenih navedb o neupoštevanju lastnoročno napisanih in podpisanih oporok ter o dednem izplačilu tožničinih sester že pred smrtjo matere, ni predmet sklepa odmerjene nagrade sodnemu cenilcu.
ODZ paragraf 879.. ZPP-UPB3 člen 205, 205/1, 205/1-3, 206, 206/2, 254.. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4.
premoženjska škoda - helikopterski prevoz - helikoptersko reševanje v gorah - aktivna legitimacija - sprememba firme pravdne stranke - pogodba o faktoringu - ugovor ničnosti pogodbe - ponareditev računa - prekinitev postopka - cesija terjatve - globalna cesija - izpolnitveno ravnanje - nujna gestija - poslovodstvo brez naročila
Povrnitev stroškov helikopterskega prevoza v primeru smučarske nesreče.
ZDZdr člen 48, 48/2, 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-3, 74/1-6, 75, 75/3. ZNP člen 37. Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (2009) člen 4.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - prostorska zasedenost - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod - določitev socialno-varstvenega zavoda - poseg v osebno svobodo - izvedensko mnenje
Upoštevaje šesto alinejo prvega odstavka 74. člena ZDZdr imajo sodišča možnost (in posledično dolžnost) preverjanja (pre)zasedenosti zavodov, ki pridejo v poštev v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, kot tudi primerjave njihove obremenjenosti. Bolj od primerjave razlik med zasedenostjo in kapacitetami posameznih zavodov je pomembna proporcionalna primerjava, to je primerjava deležev, ki ga nameščene osebe v posameznem zavodu predstavljajo glede na število obstoječih mest (kapaciteto). Zavod, ki ima v primerjavi z ostalimi zavodi bistveno več kapacitet (mest), ima več manevrskega prostora pri iskanju rešitev v zvezi z namestitvijo oziroma težavami s (pre)zasedenostjo.
Ker oškodovanec kot tožilec svoje nepopolne vloge ni dopolnil v skladu z navodili sodišča za dopolnitev vloge, je sodišče prve stopnje pri njeni obravnavi pravilno ocenilo, da je nerazumljiva in nepopolna, ker ne vsebuje zahtevanih vsebin, ki jih mora po zakonu vsebovati (tretji odstavek 168. člena ZKP v zvezi s členom 429 ZKP in prvi odstavek 434. člena ZKP).
sklep o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Odločitev sodišča, da prepolovi odvetniške stroške, temelji na petem odstavku 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po ZOdv.
poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - razlog za prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Ker je prenehal razlog, ki je bil razlog prekinitve postopka, je izpodbijani sklep pravilen.
zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - nedopusten pritožbeni razlog
Vročilnica, kar velja tudi za obvestilo naslovniku iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, tako kot javna listina dokazuje, da je bila poskušena vročitev na dan, ki je v listini naveden, na naslovu, ki je naveden v pisanju, in da je bilo to obvestilo z vsemi podatki puščeno naslovniku v njegovem hišnem predalčniku.
Toženi stranki pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, kar je tudi storila. Tega v ničemer ne more prelagati na tožečo stranko, ki ji tudi ni treba ničesar dokazovati, dokler tožena stranka ne dokaže neresničnosti dejstev, potrjenih v javni listini.
Dokaz je sodišče prve stopnje izvedlo neposredno, do ocene o prepričljivosti pa je prišlo predvsem na podlagi osebnega vtisa ob zaslišanju; ta osebni vtis so še potrdile okoliščine, o katerih je priča izpovedala.
Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, se dejstvo, da se je tožeča stranka s toženko dogovorila za izgradnjo sončne elektrarne in da se tožena stranka s tem tudi ukvarja, neizpodbojno šteje kot resnično. Z navedbami, da temu ni tako in da se toženka s tem ne ukvarja, pritožba uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dopustno.
ZPP člen 243, 254, 254/2, 254/3, 285, 362, 362/1, 383.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - naloga izvedenca
Sodišče izvedenca v postopek pritegne zaradi razjasnitve pravno relevantnih dejanskih vprašanj, če je za to potrebno strokovno zanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Pravilna uporaba materialnega prava, spoštovanje že izdanih odločb višjega in vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ter ustaljene sodne prakse v sorodnih primerih pa je v pristojnosti razpravljajočega sodišča. Sodišče je tisto, ki je izhajajoč iz zgoraj navedenega dolžno usmerjati postopek v smeri razjasnitve pravno relevantnega dejanskega stanja, kar lahko učinkovito uresničuje tudi z zastavitvijo vprašanj izvedencu. Ta je zastavljena vprašanja in naloge zavezan obravnavati z vidika stroke, ni pa njegova dolžnost tolmačenje prava ter poznavanje relevantne sodne prakse, kot to nakazuje pritožba.
ZZZDR člen 78, 106, 106/1. ZPP člen 421, 421/2, 411, 411/1.
stiki med otrokom in staršema - bolezen otroka - nadomeščanje stikov v primeru bolezni - več izvedenskih mnenj - stiki očeta z otrokom - stiki v korist otroka - zaslišanje ene pravdne stranke - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci
Materialnopravna podlaga za določitev stikov otrok s starši je podana v določbi prvega odstavka 106. člena ZZZDr. Stiki med otrokom in staršem se na podlagi citirane določbe določajo zato, da otrok, pa tudi starš s katerim otrok ne živi, preko stikov ohrani občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti, zraven tega pa lahko starš v času stikov neposredno sodeluje tudi pri vzgoji otroka.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - izgubljen dobiček
Izgubljeni dobiček je škoda, ki se kaže v preprečitvi povečanja premoženja (prvi odstavek 132. člena Obligacijskega zakonika – OZ), pri čemer se pri oceni te škode upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali pa glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - dedovanje premoženjske pravice - polica o življenjskem zavarovanju - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - ugotavljanje obsega dodatne zapuščine - odpoved dedovanju
Na podlagi ugotovljenih dejstev sodišče druge stopnje zaključuje, da iz zavarovalne police, ki jo dedinja uveljavlja kot dodatno dediščino po pokojnem možu, izhaja pravica zahtevati določeno zavarovalnino, kar nedvomno je premoženjska pravica, ki je v trenutku smrti zapustnika prešla na njegove dediče.