prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - ugotovitev dedne pravice - obstoj izvenzakonske skupnosti - smrtovnica - javna listina
Tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, je to dolžan dokazati. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb strank in dokazov, predvsem pa dejstva, da je pritožnica v drugem pravdnem postopku, kjer je bila zaslišana kot priča in bila poučena o posledicah krive izpovedbe, le dobra dva meseca pred zapustnikovo smrtjo, izpovedala, da sta bila z zapustnikom le prijatelja, pravilno štelo njeno pravico za manj verjetno in jo napotilo na pravdo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela izpodbiti resničnosti vsebine javnih listin. Tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je bila na dan škodnega dogodka v takšnem stanju, da se ni bila sposobna pogovarjati s policistoma.
odmera pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Ker je tožnica s tožbo propadla, mora v proračun povrniti stroške, ki bi šli toženki, glede na to, da je ta imela v postopku odobreno brezplačno pravno pomoč.
Toženec navaja, da je tožeča stranka vseskozi vedela oziroma bi morala vedeti, da mu izplačuje previsok znesek akontacij, a je kljub temu po lastni volji in ob poznavanju predpisov tako ravnala, ne da bi si pridržala pravico zahtevati vrnitev izplačanih zneskov. Zato pravna podlaga, ki jo citira sodišče prve stopnje in ob tem izpostavlja potrebno skrbnost tožeče stranke pri poslovanju s svojimi denarnimi sredstvi, ni očitno brezpredmetna. Po 191. členu OZ namreč kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.
Sodišče prve stopnje o procesnem pobotu tožene stranke ni odločilo z utemeljitvijo, da to ni mogoče, ker bi morala tožena stranka v zvezi s tem podati določen zahtevek. Navedenemu je dodalo, da je tožena stranka ves čas postopka uveljavljala ugovor ugasle pravice, to je dejstvo, da je bila ta terjatev že pobotana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka določno navedla, da v kolikor bo sodišče Asignacijsko pogodbo štelo za nično (torej podrejeno), nasprotno terjatev v višini 11.122,82 EUR uveljavlja v procesni pobot. Njen v pobot uveljavljani ugovor le v obrestnem delu ni bil določno postavljen. Zato bi sodišče prve stopnje toženo stranko moralo pozvati, da pobotni ugovor določno postavi. Ker tega ni storilo in o pobotnem ugovoru ni odločilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00020799
ZPP-UPB3 člen 286.b. OZ-UPB1 člen 319, 319/1.
leasing pogodba - odškodnina zaradi razveze pogodbe - prepoved komisornega dogovora - ugotovitev višine odškodnine - pravočasno grajanje procesnih kršitev - odpust dolga - dolžnik v stečaju - finančni leasing
V preostalem delu pa gre za odškodninsko terjatev, za katero velja splošno pravilo, da odškodnina ne sme presegati dejanske škode. Po odstopu od pogodbe namreč leasingodajalec obdrži lastninsko pravico na nepremičninah, nima pa več terjatve na plačilo nezapadlih obrokov na podlagi 6. člena Pogodbe o finančnem lizingu nepremičnine št. 4213160490. Ker pa je leasingojemalec kršil pogodbo, je leasingodajalec upravičen do odškodnine v višini, ki ustreza vzpostavitvi premoženjskega stanja, kakršnega bi imel, če bi bila pogodba izpolnjena. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da bo opravljen končni obračun in šele takrat bi bila ugotovljena dejanska višina škode. Obračuna pa ni mogoče odlagati v nedogled, posebej še, ker je bil nad leasingojemalcem začet stečaj. Posledica stečaja je med ostalim tudi, da je treba ugotoviti višino vseh obveznosti, ki jih ima stečajni dolžnik na dan začetka stečaja. Višino obveznosti iz naslova poslovne odškodnine pa je mogoče ugotoviti le tako, da se opravi obračun na dan začetka stečaja.
OZ člen 169, 179, 182, 299, 378. ZPP člen 337, 337/1, 354, 354/2.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pritožbena novota - prevozni stroški - zakonske zamudne obresti
Obisk psihiatra res ni pogoj za prisojo odškodnine za sekundarni strah, vendar pa v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožničin strah presegel meje običajne zaskrbljenosti. Strah za izid zdravljenja pri tožnici ni dosegel takšne intenzivnosti, ki bi utemeljevala prisojo (dodatne) odškodnine.
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo ugotovitve izvedenca, da je tožnico strah voženj z motorjem, saj tega med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, kaj takšnega pa ne izhaja niti iz njene izpovedi. Izjava, dana ob pregledu pri izvedencu, trditev ne nadomešča.
Tožnica je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičena do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva kot tudi strošek zaradi obrabe vozila. V novejši (večinski) sodni praksi višjih sodišč se v takih primerih priznava strošek za prevožen kilometer v znesku 0,37 EUR.
OZ člen 137, 137/3, 142, 142/4, 146, 146/2, 179, 180, 180/1, 180/3.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (starši) - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - odškodninska odgovornost starejšega mladoletnika - odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov mladoletni otrok po dopolnjenem sedmem letu starosti - odgovornost iz pravičnosti - presoja višine denarne odškodnine
Pri določitvi višine denarnega zadoščenja iz naslova duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega je treba predvsem upoštevati odškodnine prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih. Pri oceni intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih trpijo starši ob izgubi otroka ali bratje in sestre ob izgubi sorojenca, je odločilno, kakšna je bila čustvena navezanost in kvaliteta medsebojnih odnosov.
ustavitev pravdnega postopka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - slabo finančno stanje
Ker tožeča stranka v sodno postavljenem 15-dnevnem roku sodne takse ni (do) plačala, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP), saj je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - razlog za prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Ker je prenehal razlog, ki je bil razlog prekinitve postopka, je izpodbijani sklep pravilen.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - izgubljen dobiček
Izgubljeni dobiček je škoda, ki se kaže v preprečitvi povečanja premoženja (prvi odstavek 132. člena Obligacijskega zakonika – OZ), pri čemer se pri oceni te škode upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali pa glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
ZZZDR člen 78, 106, 106/1. ZPP člen 421, 421/2, 411, 411/1.
stiki med otrokom in staršema - bolezen otroka - nadomeščanje stikov v primeru bolezni - več izvedenskih mnenj - stiki očeta z otrokom - stiki v korist otroka - zaslišanje ene pravdne stranke - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci
Materialnopravna podlaga za določitev stikov otrok s starši je podana v določbi prvega odstavka 106. člena ZZZDr. Stiki med otrokom in staršem se na podlagi citirane določbe določajo zato, da otrok, pa tudi starš s katerim otrok ne živi, preko stikov ohrani občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti, zraven tega pa lahko starš v času stikov neposredno sodeluje tudi pri vzgoji otroka.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - dedovanje premoženjske pravice - polica o življenjskem zavarovanju - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - ugotavljanje obsega dodatne zapuščine - odpoved dedovanju
Na podlagi ugotovljenih dejstev sodišče druge stopnje zaključuje, da iz zavarovalne police, ki jo dedinja uveljavlja kot dodatno dediščino po pokojnem možu, izhaja pravica zahtevati določeno zavarovalnino, kar nedvomno je premoženjska pravica, ki je v trenutku smrti zapustnika prešla na njegove dediče.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - utemeljen sum - presoja dokazov - dokazna ocena
Preizkus obtožnega akta se opravi na podlagi dejstev in podatkov, navedenih v opisu kaznivega dejanja, pa tudi drugih podatkov, ki so v spisu. Sodnik mora oceniti samo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, ne more pa se spuščati v presojo verodostojnosti in prepričljivosti posameznih dokazov, saj sme to opraviti samo po njihovi izvedbi na glavni obravnavi, na kar upravičeno opozarjajo pritožniki.
zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - nedopusten pritožbeni razlog
Vročilnica, kar velja tudi za obvestilo naslovniku iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, tako kot javna listina dokazuje, da je bila poskušena vročitev na dan, ki je v listini naveden, na naslovu, ki je naveden v pisanju, in da je bilo to obvestilo z vsemi podatki puščeno naslovniku v njegovem hišnem predalčniku.
Toženi stranki pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, kar je tudi storila. Tega v ničemer ne more prelagati na tožečo stranko, ki ji tudi ni treba ničesar dokazovati, dokler tožena stranka ne dokaže neresničnosti dejstev, potrjenih v javni listini.
Dokaz je sodišče prve stopnje izvedlo neposredno, do ocene o prepričljivosti pa je prišlo predvsem na podlagi osebnega vtisa ob zaslišanju; ta osebni vtis so še potrdile okoliščine, o katerih je priča izpovedala.
Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, se dejstvo, da se je tožeča stranka s toženko dogovorila za izgradnjo sončne elektrarne in da se tožena stranka s tem tudi ukvarja, neizpodbojno šteje kot resnično. Z navedbami, da temu ni tako in da se toženka s tem ne ukvarja, pritožba uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dopustno.
ZD člen 142a, 142a/1, 142a/4, 142b, 142b/1, 219. ZFPPIPP člen 417d, 417d-1.
predlog za začetek stečajnega postopka - stečaj zapuščine brez dedičev - prehod zapuščine na republiko slovenijo - ni stečajne mase - zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka
V prvem odstavku 142b. člena ZD navedeni šestmesečni rok je (materialni) prekluzivni rok. Če upnik do poteka tega roka ne opravi obeh v 142b. členu ZD zahtevanih dejanj, velja (neizpodbojna) domneva, da je zapuščina brez dedičev prešla na Republiko Slovenijo (v nadaljevanju: RS). Zato mora v takem primeru zapuščinsko sodišče izdati sklep o prenosu zapuščine na RS po splošnem pravilu, določenem v 219. členu ZD. To bo v nadaljevanju moralo storiti zapuščinsko sodišče tudi v tem primeru. Ker RS ne odgovarja za zapustnikove dolgove (prvi odstavek 142.a člena ZD), po prenosu zapuščine na RS ni več mogoče predlagati stečaja zapuščine nad tem premoženjem.
Da za imenovanje v. d. direktorja soglasje ustanovitelja ni potrebno, izhaja že iz strukture 34. člena ZLD-1 oziroma njegove besedne razlage.
Na podlagi metode logičnega sklepanja po nasprotnem razlogovanju (t.i. argumentum a contrario) jasno izhaja, da se soglasje ustanovitelja za imenovanje v.d. direktorja ne zahteva, sicer bi bilo to izrecno (kot pri imenovanju direktorja) navedeno.
Glede na navedeno pritožnica nepravilno sklepa, da pri imenovanju v. d. direktorja ni predviden javni razpis, je pa predvideno soglasje ustanovitelja. Iz besedne razlage 34. člena ZLD-1 to ne izhaja, saj za imenovanje vršilca dolžnosti ni predviden ne javni razpis ne soglasje ustanovitelja.
Dikcija petega odstavka 34. člena ZLD-1 (...za vršilca dolžnosti veljajo pogoji, ki se zahtevajo za direktorja...) pa se, kot je že bilo omenjeno, nanaša na pogoje, ki se zahtevajo za direktorja in so določeni v tretjem odstavku 33. člena ZLD-1 in ne na soglasje ustanovitelja, kot zakonskega pooblastila ustanovitelju, da soodloča pri imenovanju direktorja. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da tudi interni akti Javnega zavoda P., na katere se sklicuje pritožnica, določajo soglasje ustanovitelja (le) za postopek imenovanja direktorja.
napoved pritožbe - prepozno plačilo sodne takse - zamuda roka za plačilo sodne takse - domneva umika - blokada računa - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - gotovinsko plačilo
Blokada transakcijskega računa tožene stranke ne opravičuje njene zamude pri plačilu sodne takse. V primeru slabega (premoženjskega, finančnega in) likvidnostnega stanja bi tožena stranka lahko vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.