Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/2, 51/2-4.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade - sodni cenilec - stroški in nagrada sodnega cenilca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Presoja pritožbenih navedb o neupoštevanju lastnoročno napisanih in podpisanih oporok ter o dednem izplačilu tožničinih sester že pred smrtjo matere, ni predmet sklepa odmerjene nagrade sodnemu cenilcu.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - prestajanje kazni v odprtem zavodu - specialni povratnik
Okoliščine na katere se je v predlogu skliceval obsojeni in sicer, da psihično trpi ter da je spremenil slog življenja, saj obiskuje metadonsko terapijo, ni mogoče dati relevantne teže v korist nobenemu od predlaganih predlogov.
napoved pritožbe - prepozno plačilo sodne takse - zamuda roka za plačilo sodne takse - domneva umika - blokada računa - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - gotovinsko plačilo
Blokada transakcijskega računa tožene stranke ne opravičuje njene zamude pri plačilu sodne takse. V primeru slabega (premoženjskega, finančnega in) likvidnostnega stanja bi tožena stranka lahko vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ZDZdr člen 48, 48/2, 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-3, 74/1-6, 75, 75/3. ZNP člen 37. Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (2009) člen 4.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - prostorska zasedenost - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod - določitev socialno-varstvenega zavoda - poseg v osebno svobodo - izvedensko mnenje
Upoštevaje šesto alinejo prvega odstavka 74. člena ZDZdr imajo sodišča možnost (in posledično dolžnost) preverjanja (pre)zasedenosti zavodov, ki pridejo v poštev v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, kot tudi primerjave njihove obremenjenosti. Bolj od primerjave razlik med zasedenostjo in kapacitetami posameznih zavodov je pomembna proporcionalna primerjava, to je primerjava deležev, ki ga nameščene osebe v posameznem zavodu predstavljajo glede na število obstoječih mest (kapaciteto). Zavod, ki ima v primerjavi z ostalimi zavodi bistveno več kapacitet (mest), ima več manevrskega prostora pri iskanju rešitev v zvezi z namestitvijo oziroma težavami s (pre)zasedenostjo.
V okviru konkretnega dejanskega stanu je bilo ugotovljeno, da je bilo tudi po zadnjem očitanem motilnem dejanju vzpostavljeno prejšnje stanje, zato je potrebno zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja zavrniti.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - denarna sredstva - razpad zunajzakonske skupnosti
Tožnik ni uspel dokazati, da sta imeli pravdni stranki v času razpada zunajzakonske skupnosti še kaj skupnega premoženja - denarnih sredstev pridobljenih s prodajo (ne)premičnin - ki bi lahko bilo predmet delitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021475
KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1-3, 257, 257/5-3,.
kršitev kazenskega zakona - eno kaznivo dejanje - rok za zastaranje - zastaranje kazenskega pregona
Dejanja storjena zoper istega oškodovanca, ki so časovno in prostorsko ozko povezana in ki jih od vsega začetka povezuje jasna predstava obdolžencev pridobiti veliko premoženjsko korist, pomeni eno kaznivo dejanje.
sodna taksa - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Vsaka odločba mora imeti razloge (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Razlogi omogočajo preizkus odločbe. Na razlogih temelji odločba v dejanskem in pravnem smislu. V obravnavanem primeru izpodbijani del odločbe nima razlogov, kar pritožnika v pritožbi pravilno očitata. Zato ni mogoče preveriti, zakaj je prvostopenjsko sodišče breme plačila sodne takse med dediče razdelilo tako, kot ga je.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - presoja pogojev
Dosedanje trajanje začasnega zavarovanja, upoštevajoč vrsto, naravo in težo kaznivih dejanj, zapletenost zadeve ter obseg in pomen premoženja, ki je predmet začasnega zavarovanja, po oceni pritožbenega sodišča ne presega razumnega roka izvajanja takšnega ukrepa.
zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - nedopusten pritožbeni razlog
Vročilnica, kar velja tudi za obvestilo naslovniku iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, tako kot javna listina dokazuje, da je bila poskušena vročitev na dan, ki je v listini naveden, na naslovu, ki je naveden v pisanju, in da je bilo to obvestilo z vsemi podatki puščeno naslovniku v njegovem hišnem predalčniku.
Toženi stranki pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, kar je tudi storila. Tega v ničemer ne more prelagati na tožečo stranko, ki ji tudi ni treba ničesar dokazovati, dokler tožena stranka ne dokaže neresničnosti dejstev, potrjenih v javni listini.
Dokaz je sodišče prve stopnje izvedlo neposredno, do ocene o prepričljivosti pa je prišlo predvsem na podlagi osebnega vtisa ob zaslišanju; ta osebni vtis so še potrdile okoliščine, o katerih je priča izpovedala.
Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, se dejstvo, da se je tožeča stranka s toženko dogovorila za izgradnjo sončne elektrarne in da se tožena stranka s tem tudi ukvarja, neizpodbojno šteje kot resnično. Z navedbami, da temu ni tako in da se toženka s tem ne ukvarja, pritožba uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dopustno.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - utemeljen sum - presoja dokazov - dokazna ocena
Preizkus obtožnega akta se opravi na podlagi dejstev in podatkov, navedenih v opisu kaznivega dejanja, pa tudi drugih podatkov, ki so v spisu. Sodnik mora oceniti samo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, ne more pa se spuščati v presojo verodostojnosti in prepričljivosti posameznih dokazov, saj sme to opraviti samo po njihovi izvedbi na glavni obravnavi, na kar upravičeno opozarjajo pritožniki.
ustavitev pravdnega postopka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - slabo finančno stanje
Ker tožeča stranka v sodno postavljenem 15-dnevnem roku sodne takse ni (do) plačala, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP), saj je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
plačilo odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na poledeneli pešpoti - opustitev čiščenja snega in preprečevanja poledice - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Občina namreč lahko izvajanje obvezne lokalne javne službe zagotovi le v eni od oblik, ki so določene v Zakonu o gospodarskih javnih službah in ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba, prevaliti na posameznike (lastnike zgradb, upravnike), kot si za to prizadevata pritožnika. O vprašanju zakonitosti takšnih določb predpisov je že odločalo tudi Ustavno sodišče in takšne določbe odlokov razveljavilo, pa tudi redna sodišča. Pri tem je pritrditi pritožbi stranskega intervenienta, da je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago, ko je pri tožnici kot nevšečnost upoštevalo tudi jemanje analgetikov, kar je sicer tožnica izpovedala, zaslišana kot stranka, vendar pa z zaslišanjem oziroma ugotovitvami izvedenca trditvene podlage ni mogoče nadomestiti, zaradi česar pri tožnici jemanja analgetikov ni mogoče upoštevati kot nevšečnosti.
ZDZdr člen 51, 66, 68, 74, 74/1, 75, 75/1. ZNP člen 37.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - prostorska stiska - kršitev človekovih pravic
V sodni praksi je utrjeno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, prezasedenost zavoda ni utemeljen razlog za zavrnitev predloga. V nasprotnem primeru bi bilo izvajanje ukrepov iz 74. in 75. člena ZDZdr neizvedljivo. Res pa takšni primeri odpirajo vprašanje sistemske pomanjkljivosti obravnave oseb z duševno motnjo v primerih namestitve v socialno varstvenem zavodu po odredbi sodišča, s tem pa tudi pomembna ustavnopravna vprašanja, na kar je že opozorilo Ustavno sodišče.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
odmera odvetniških stroškov - posvet s stranko - pregled listin - končno poročilo - potrebni stroški - odvetniška tarifa
Posvet s stranko in pregled listin sta odvetniški storitvi, ki sta že zajeti v priznani odvetniški storitvi za odgovor na tožbo, in kot taki nista samostojni storitve v smislu tarifne številke 39 OT. Na drugi strani pa po oceni pritožbenega sodišča poročilo stranki v priglašeni višini 50 točk ni storitev, ki bi bila zajeta v navedeni vlogi, prav tako pa ni zajeta v kakšni drugi tarifni številki, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi tarifne številke 39 upravičeno priznalo in naložilo v plačilo tožniku.
pravica do nepristranskega sojenja - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - predobravnavani narok - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - pravna opredelitev - hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi - napeljevanje - neuspelo napeljevanje - kaznivost neuspelega napeljevanja - hudodelsko združevanje - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - način odvzema premoženjske koristi - odvzem premoženja zaradi kaznivih dejanj, storjenih v hudodelski združbi - odvzem predmetov - obvezen odvzem predmetov - obvezen odvzem prevoznih sredstev
Iz vsebine Ustavne odločbe, na katero se sklicuje tudi pritožnik, in ko ta odločba povzema tudi uveljavljeno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, je moč zaključiti, da zgolj dejstvo, da isti sodnik, ki je sodil že soobtožencem in ki kasneje sodi tudi obtožencu istega kaznivega dejanja iz istega historičnega dogodka, samo po sebi ne pomeni kršitve objektivnega vidika nepristranskosti, če prvotna sodba zoper soobtožence v enotnem postopku ne vsebuje stališč, ki prejudicirajo kasnejšo odločitev o krivdi obtoženca, o čigar krivdi je bilo odločeno v kasnejšem postopku in po opravljenem dokazovanju (glej 7. do 10. točka obrazložitve odločbe Up-57/14 z dne 26. 1. 2017). Takšno stališče je uveljavljeno tudi s sprejetimi odločbami Vrhovnega sodišča, primeroma I Ips 14015/2013, I Ips 36893/2010, I Ips 26166/2010, I Ips 5961/2013.
Ker je prispevek člana združbe pri kaznivih dejanjih, ki so bila storjena v okviru združbe, potrebno presojati po kriterijih za udeležbo in bi člana združbe lahko šteli za sostorilca kaznivega dejanja, ki je storjeno v okviru združbe, ni potrebno, da član združbe uresniči vse zakonske znake tega kaznivega dejanja, temveč zadošča, da sodeluje pri uresničitvi le enega od njih, ali pa kako drugače odločilno prispeva k storitvi le-tega. Ob ugotovitvi pomena izvršitvenega ravnanja obtoženega A. A. v konkretnem primeru, tudi višje sodišče ugotavlja, da uporabljena pravna opredelitev kaznivega dejanja ni napačna. Takšna pravna opredelitev je pravilno podana tudi, če gre le za izvršitev enega kaznivega dejanja v okviru hudodelske združbe (o tem tudi sodba I Ips 23071/2014, I Ips 31766/2012).
Za kaznivost napeljevanja je odločilno, da napeljevalec pri drugem izzove odločitev za izvršitev kaznivega dejanja in ko to napeljevani vsaj poskusi storiti. Kljub temu pa je tudi napeljevanje, ki ni bilo uspešno, kaznivo v primerih, če gre za napeljevanje h kaznivemu dejanju, za katero je predpisana kazen treh ali več let, saj se v tem primeru napeljevalca kaznuje za poskus tudi, če kaznivo dejanje sploh ni bilo poskušano. Za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je v zakonu predpisana kazen zapora od enega do desetih let, za kaznivo dejanje po tretjem odstavku (če je kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov), pa se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. Navedeno vodi k zaključku, da je tudi v primeru, če je napeljevalcu očitano kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1, napeljevanje glede na določbo drugega odstavka 37. člena KZ-1 še vedno kaznivo, tudi če ni bilo s strani napeljevanega niti poskušano. V primeru neuspelega napeljevanja zaradi napeljevalčevega ravnanja sicer ne nastane nobena posledica, vseeno pa se kaznivost neuspelega napeljevanja, ki je vezano le na hujša kazniva dejanja, utemeljuje s tem, da gre za visoko stopnjo nevarnosti posameznika, čigar ideja o vplivanju na druge zahteva kazenskopravni odziv (Kazensko pravo, dr. Liljana Selinšek, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 2015).
Konkretno plovilo je bilo uporabljeno za prevoz prepovedane droge, zato je podana zakonska podlaga za odvzem le-tega v določbi petega odstavka 186. člena KZ-1, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno navedlo in utemeljilo z zakonsko alternativno predpisano možnostjo za odvzem prevoznega sredstva (vedenje lastnika), da bodo prevozna sredstva – v konkretnem primeru jadrnica, uporabljena za tak namen. V primeru, če ne bi bilo v zadevi odločeno s sodbo, pa bi zakonsko podlago za odvzem predmetov predstavljala določba 498. člena ZKP, ki se nanaša na primere, ko se kazenski postopek ne konča z obsodilno sodbo, saj je določbo 498. člena ZKP potrebno razumeti na način, da obvezen odvzem predmetov tudi v takem primeru predstavlja materialni zakon v določbi petega odstavka 186. člena KZ-1 in ob taki podlagi ni potrebno še nadaljnje ugotavljanje nevarnosti ponovne uporabe za kaznivo dejanje, ugotavljanje, če to zahtevajo koristi splošne varnosti, ali razlogi morale. Ker je jadrnica zaradi prevoza prepovedane droge že postala sredstvo za kaznivo dejanje, in ker gre za sredstvo za storitev tako hudega kaznivega dejanja, ki z visoko stopnjo ogroža zdravje in življenje ljudi, se z obveznim odvzemom takšnega predmeta, poskuša preprečiti tudi nadaljnje izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj, zato z zasegom ni prekomerno poseženo v lastninsko pravico tretjega in lastništvo tudi ne more biti več okoliščina, ki bi državi onemogočala, da za preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj in s tem za zavarovanje zdravja in življenja, ne bi mogla uspešno določiti in izvesti obveznega odvzema tudi lastnikovega prevoznega sredstva, čeprav sam ni bil storilec kaznivega dejanja (Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo, dr. Mitja Deisinger, stran 339 do 340).
nasprotna tožba - zavrženje nasprotne tožbe - nezadostno število izvodov tožbe - poziv na dopolnitev tožbe
V obravnavani zadevi je tožnica v zadevi, ki se vodi po tožbi toženca odgovorila na tožbo ter hkrati vložila nasprotno tožbo, vse v dveh izvodih s prilogami. Z vložitvijo nasprotne tožbe sta tako nastala dva samostojna postopka, ki bi ju sodišče lahko samostojno obravnavalo ali pa združilo v enotno obravnavanje. V skladu s sodnim redom je prvo sodišče nasprotno tožbo pravilno vpisalo na novo, vendar pa formalni vpis pod novo opr. št. ne more vplivati na pravno naravo in vsebino nasprotne tožbe kot procesnega inštituta ZPP, ki ni popolnoma neodvisen od postopka po tožbi, saj nasprotne tožbe ni mogoče vložiti pred začetkom in ne po prenehanju glavne pravde.
ZPP člen 451, 452, 453. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Ljubljana (2014) člen 22, 22/2. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 18.
postopek v sporu majhne vrednosti - prekluzija dejstev in dokazov - informativen dokaz - oskrba s pitno vodo - izvajalec javne službe - obračunsko obdobje - delež stroškov
Toženec bo, v kolikor bo želel doseči drugačno delitev stroškov, moral s souporabnico odjemnega mesta o tem skleniti ustrezen dogovor. Dokler takega dogovora ne bo, pa bo v razmerju do tožnice (ne pa nujno tudi v notranjem razmerju s souporabnico) dolžan plačevati polovico mesečnega stroška.