izpodbijanje pogodbe - napake volje - zmota - notarski zapis - oblika pogodbe - skrbnost udeleženca v pravnem prometu
Tudi subjektivno dojemanje zmote je vezano na skrbnost ravnanja v pravnem prometu, toženca pa tudi nista navedla posebnih okoliščin, zaradi katerih ne bi mogla razumeti pogodbenih pravnih pravil ob sklenitvi pogodbe oziroma vsaj potem, ko sta prejela pojasnila od notarke in pooblaščenca tožnikov.
objektivna odgovornost - sopotnik v avtomobilu - dokazna ocena - kraj škodnega dogodka - način nastanka poškodb
Sodna praksa je zavzela stališče, da ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku ni mogla nastati na zatrjevani način, predstavlja dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek in s tem zatrjevani zavarovalni primer. Okoliščina, da je do dogodka prišlo na „drugačen način“ neizogibno vodi do zaključka neobstoja vzročne zveze med (zatrjevanim) škodnim dogodkom in (zatrjevano) škodo. Čim je tako, pa ni enega od potrebnih elementov odškodninske odgovornosti in s tem zavarovalnega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00020629
ZPP člen 314, 298, 298/4, 331, 331/1. ZD člen 163, 171.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - delni sklep o dedovanju - sklep procesnega vodstva - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
314. člen ZPP daje sodišču možnost, da izda delno sodbo (ali delni sklep), če so od več tožbenih zahtevkov le nekateri zreli za končno odločbo, ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo. Citirana zakonska določba določa, da v teh primerih "lahko" sodišče izda delno sodbo (ali delni sklep), kar pomeni, da je odločitev o izdaji delne sodbe (ali delnega sklepa) prepuščena sodišču, ki v okviru procesnega vodstva presoja smotrnost predloga stranke za izdajo takšne delne odločbe, lahko pa sodišče tudi brez predloga stranke samo oceni, da je izdaja takšna delne odločbe smotrna. Ker gre za sklep procesnega vodstva, s katerim je sodišče prve stopnje ocenjevalo, ali predlog za izdajo delnega sklepa zagotavlja smotrno in učinkovito nadaljevanje postopka, zoper tak sklep ni dovoljena pritožba (četrti odstavek 298. člena ZPP).
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - upniki - stroški stečajnega postopka - življenjski stroški
Upnik stroškov stečajnega postopka nima položaja upnika v stečajnem postopku in tudi ni upravičen opravljati drugih procesnih dejanj v stečajnem postopku, med katere sodi tudi vložitev ugovora zoper odpust obveznosti.
SPZ člen 60, 63. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 468, 468/2.
prodajna pogodba - stvarne napake - razlaga pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Tožnica je v pravdi I Pg 48/2015 uresničila pravico odstopiti od pogodbe zaradi stvarnih napak in je nastalo stanje neizpolnitve poslovne obveznosti. Ker vzrok za neizpolnitev izvira iz sfere toženke (gre za kršitev obveznosti prodajalca izročiti stvar brez napak) ima tožnica že po splošnem pravilu o poslovni odškodninski odgovornosti iz drugega odstavka 239. člena OZ upravičenje zahtevati povrnitev škode, ki ji je nastala, ker dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, medtem ko je posebno pravilo o tem upravičenju vsebovano v drugem odstavku 468. člena OZ (med pravicami kupca pri obstoju stvarnih napak prodane stvari). Iz zgoraj izpostavljenih okoliščin izhaja, da toženka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti, saj je tožnici prodala stroj s skritimi stvarnimi napakami, ki jih je zamolčala (protipravno ravnanje). Zaradi skritih napak tožnica stroja, za katerega je plačala zavarovanje (škoda zaradi zaupanja), ni mogla uporabljati in ni bil uresničen njen pogodbeni interes (vzročna zveza), pogodba pa je bila tudi razvezana.
Časovno neprimernost delitve stvari v solastnini lahko utemeljujejo bodisi objektivne bodisi subjektivne okoliščine primera, a morajo biti prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem.
Glede na to, da pritožnica nima v lasti nobene druge nepremičnine, njeno slabo premoženjsko stanje in nezaposlenost pa ji nakupa tudi ne omogočata, sicer drži, da so njene potrebe večje kot potrebe predlagateljice. Ta ima namreč stanovanjski problem rešen (čeprav ne z bivanjem v lastni nepremičnini) in je zaposlena. A tudi pri tem kriteriju ni mogoče spregledati ugotovitve sodišča prve stopnje (ki ni izpodbijana), da pritožnica ne izkazuje nobene aktivnosti, da bi svoj ekonomski položaj izboljšala. Tako niti na Zavodu za zaposlovanje ni prijavljena. Ne glede na to, da je pritožnica povsem odklonilna do možnosti, da bi stanovanjski problem rešila z najemom, pa je to po delitvi realna možnost, saj bo prejela denarno izplačilo. Ob vsem povedanem ter ob upoštevanju, da ima predlagateljica tudi večji solastni delež, je presoja, da ima glede na zakonske kriterije pri prevzemu nepremičnine prednost predlagateljica, pravilna.
OZ člen 82, 204, 349, 349/1, 776, 776/1. ZPP člen 7.
pogodba o naročilu - povrnitev stroškov - zapadlost obveznosti - prepovedana gestija - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - sklicevanje na priloge - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok - obrazložitev ugovora zastaranja - dokazna ocena - razlaga jasnih pogodbenih določil - plačilo DDV
Med stroške, ki so v zvezi z opravljanjem posla, in do povrnitve katerih je mandatar upravičen na podlagi prvega odstavka 776. člena OZ, spadajo tudi zneski, ki jih je mandatar plačal svojemu sopogodbeniku na podlagi posla, ki ga je sklenil (v svojem imenu in) za račun naročnika. Torej tudi obratovalni stroški, ki jih je za račun naročitelja plačal dobavitelju blaga oziroma storitve.
Toženka je od mandatne pogodbe odstopila, zaradi česar je pogodba s potekom odpovednega roka prenehala. Od takrat dalje tožnica za plačevanje obratovalnih stroškov za toženko ni imela nobene podlage. Kar jih je plačala, jih je plačala kljub izrecni (odpovedi) prepovedi toženke in že zato iz teh poslov, skladno z določbo 204. člena OZ, ni pridobila nobenih pravic poslovodje brez naročila.
Dokazi (računi dobaviteljev in izpiski prometa na računu) ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage glede stroškov, ki naj bi jih tožnica v posameznem mesecu plačala za toženko. To, da bi med dokazi iskalo in izbiralo pomembna dejstva, tudi ni naloga sodišča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - opravljanje pridobitne dejavnosti - zagovor
Glede na dana navodila, kot izhajajo iz izpovedi zdravnice, je dokazano, da je tožnik kršil navodila zdravnice o tem, kaj sme delati v času bolniškega staleža, z opravili kot so vožnja traktorja, obračanje sena z njim ter nalaganje in prevažanje bal, ročno obračanje bal sena, ročno premikanje kovinskih sodov in nalaganje na prikolico, košnja trave z vrtno kosilnico ter izkopavanje pridelkov, saj ta opravila ne sodijo v okvir navodila o dovoljenem gibanju v kraju bivanja oziroma presegajo dovoljen obseg aktivnosti med bolniškim staležem, čeprav naj bi tožnik ta dela strnjeno opravljal krajši čas - 20 minut do dve uri. Zato je bil podan odpovedni razlog po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
razmerja med solastniki - postopek za delitev solastnine - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - soglasje - soglasje strank - naknaden preklic soglasja
Če bo nasprotna udeleženka v pravdi II P 124/2017 uspešna in bo morala predlagateljica odstraniti to, kar pritožnica s tožbo zahteva, bo skupna vrednost nepremičnin nižja, nižja pa bo tudi vrednost tistega dela solastnih nepremičnin, za katerega se v tem postopku poteguje predlagateljica. To pomeni, da bo (če bo sodišče prve stopnje takemu predlogu sledilo) imela slednja, glede na svoj solastni delež, ki znaša ½, pravico bodisi do večjega (fizičnega) dela solastnih nepremičnin bodisi do plačila razlike v vrednosti.
ZSPJS-I člen 23.. ZSPJS člen 49a, 49a/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2008) člen 10.
javni zavod - javni uslužbenec - jubilejna nagrada
Kolektivna pogodba javnega zavoda v 124. členu določa, da delavcu pripada nagrada ob delovnih jubilejih, med drugim tudi za stalnost v javnem zavodu, in sicer v višini 150 % izhodiščne bruto plače v javnem zavodu. Ta je bila opredeljena v prvem odstavku 100. člena kolektivne pogodbe kot najnižja plača za I. tarifni razred, višina pa je bila določena v drugem odstavku 105. člena kolektivne pogodbe. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija je v 10. členu določil, da z dnem uveljavitve tega aneksa, tj. z dnem 9. 7. 2008, prenehata veljati določbi 100. in 105. člena kolektivne pogodbe. Ni pa razveljavil določbe 124. člena kolektivne pogodbe, ki kot osnovo za odmero jubilejne nagrade za stalnost izrecno in jasno določa izhodiščno bruto plačo v javnem zavodu.
tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - protipravno vznemirjanje - električni podzemni daljnovod - služnostna pravica - upravna odločba - opis poteka služnostne poti - izgradnja kablovoda - določenost trase - načelo sorazmernosti - podzemni kablovod
Položitev kablovoda izven trase pridobljene služnosti predstavlja protipraven poseg v zemljišče tožečih strank.
Tožnika imata kot lastnika zemljišča stvarnopravno varstvo svoje lastninske pravice, prva tožena stranka pa služnostno pravico in gradbeno dovoljenje, na podlagi katerih lahko položi kablovod po določeni trasi. Tožena stranka svoje samovolje (napačno položenega kabla) ne more opravičevati s širšim družbenim interesom in ekonomskimi razlogi (nizka ekonomska vrednost nepremičnin in visoki stroški, ki bi nastali zaradi prekopavanja in novega polaganja). Tožnikoma kot lastnikoma nepremičnin pa ni treba trpeti protipravnih posegov tožene stranke v uporabo in uživanje njunih nepremičnin ne glede na to, da je kablovod vkopan v zemljo in bo tudi v primeru položitve v skladu z obstoječo služnostjo potekal po njuni nepremičnini. Tudi zatrjevana (nizka) ekonomska vrednost nepremičnine ne daje toženi strani podlage za vznemirjanje.
ZIZ člen 55, 107, 107/2, 120, 127. ZFPPIPP člen 216, 221z, 221z/1, 221z/2.
ponovna prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek - rubež in prenos terjatve - pridobitev ločitvene pravice z rubežem terjatve na podlagi sklepa o izvršbi - čas pridobitve ločitvene pravice - ugovorni razlog - neposredna plačila podizvajalcem
Upnik je do začetka prisilne poravnave z vročitvijo sklepa o rubežu denarne terjatve dolžnikovemu dolžniku pridobil zastavno pravico na denarni terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika. Zastavno pravico na denarnih terjatvah dolžnika namreč dobi upnik z rubežem, ki je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku.
Ker na terjatev ni učinkovala prvotna prisilna poravana, nanjo ne učinkuje niti ponovna prisilna poravnava.
V ugovornem postopku zoper nadaljevanje izvršbe z rubežem in prenosom terjatve niso pravno pomembne dolžnikove trditve v zvezi s tem, da je zarubljena terjatev namenjena za poplačilo podizvajalcem. Takšne ugovore bo, če bo menil, da so upravičeni, lahko podal dolžnikov dolžnik v morebitnem pravdnem postopku zoper njega.
ZKP člen 149b, 149b/1, 149b/3. URS člen 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
tajnost občil - komunikacijska zasebnost - pridobivanje podatkov - podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva - IP-naslov - dinamični IP naslov - statični IP naslov - pridobitev ip naslova - pravno varstvo IP - naslova
Pri ugotavljanju uporabnika dinamičnega IP naslova se s pregledovanjem posameznih dostopov do interneta posega v njegovo pravico do komunikacijske zasebnosti ter s tem v pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja po 8. členu EKČP in v pravico do tajnosti občil po 37. členu URS. Predmet varstva komunikacijske zasebnosti so vsi prometni podatki kot sestavni del komunikacije posameznika. Posamezni dostop do interneta preko dinamičnega IP naslova predstavlja podatek o "prometu" in je kot tak sestavni del komunikacije ter zato spada v okvir varstva po navedenih določbah. Zato se za razkritje podatkov o naročniku določenega dinamičnega IP naslova zahteva odredba sodišča po prvem odstavku 149.b člena ZKP in jih ni mogoče pridobiti z enostavno pisno zahtevo policije.
Uporabniki statičnih IP naslovov niso javni (oziroma javno objavljani npr. na internetni strani, v naročniškem imeniku ...). Vendar pa podatek o imetniku statičnega IP lahko operater ugotovi tudi brez pregledovanja njegovega komunikacijskega udejstvovanja v svetovnem spletu, t.j. brez pregledovanja ustavno varovanih podatkov o "prometu". Ker so statični IP naslovi "stalni" oziroma posameznemu imetniku dodeljeni (brez spreminjanja) za daljše časovno obdobje, za njegovo identificiranje ni potrebno pregledovanje podatkov o prometu, temveč operater iz svojih evidenc ugotovi le, kdo je imetnik naslova. Ta postopek pa ne predstavlja posega v ustavno varovano tajnost občil po 37. členu URS. Za pridobitev podatka o imetniku statičnega IP naslova zato ni potrebna odredba sodišča (prvi odstavek 149.b člena ZKP), temveč ga lahko po tretjem odstavku 149.b člena ZKP pridobi tudi policija neposredno od operaterja.
ZDR-1 člen 33, 35, 36, 37, 84, 109, 109/1.. OZ člen 136, 136/1, 136/2.. KZ-1 člen 29.. ZPP člen 348.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prištevnost - alkoholiziranost na delovnem mestu - huda malomarnost - actio libera in causa
Raziskovanje, ali je imela tožnica res posebej tehten razlog za opijanje, bi težko privedlo do zaključka o izključitvi krivde oziroma hude malomarnosti. Navedene okoliščine bi utegnile biti relevantne za uporabo prvega odstavka 109. člena ZDR-1 - za presojo, ali je bila nujna najstrožja sankcija takojšnjega prenehanja delovnega razmerja. Tožnica pa niti ni navedla razloga za opijanje niti ni podala kakšnih drugih relevantnih navedb, ki bi jo lahko razbremenile krivde za kršitev delovnih obveznosti. Tožnica je zvečer začela in nadaljevala z nočnim opijanjem, čeprav je imela naslednji dan službo.
Vendar pa pri hudi malomarnosti niti ne gre za vprašanje, ali se je delavec zavedal, da bo storil dejanje, ki bo imelo škodljive posledice ali ne (za to gre pri kazenski obliki (ne)zavestne malomarnosti), temveč za vprašanje, ali je ravnal s potrebno skrbnostjo. Tudi zaradi odprave nasprotujočih si ugotovitev sodišča prve stopnje glede vsebine izvedenskega mnenja je pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo.
Sankcija za kršitev delovne obveznosti je civilna, zato se glede odgovornosti (razsodnosti) uporabljajo določbe 136. člena OZ, ne pa določbe 29. člena KZ-1, ki sicer na podoben način opredeljuje prištevnost oziroma neprištevnost, bistveno zmanjšano prištevnost (ki izključuje krivdo) ter t.i. pravilo actio libera in causa (da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem podana njegova krivda). Člen 136 OZ pa določa: Kdor zaradi motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali zaradi kakšnega drugega vzroka ni zmožen razsojati, ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči drugemu (prvi odstavek). Kdor povzroči drugemu škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje (drugi odstavek). Navedeno pomeni, da tudi, če bi držalo, da je tožnica prišla na delo docela nerazsodna, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, kar pa po ugotovitvi pritožbenega sodišča iz izvedenskega mnenja niti ne izhaja, s tem še ne bi bila razbremenjena odgovornosti za svoje ravnanje, saj se je sama spravila v stanje opitosti, ni pa dokazala, da je brez svoje krivde zašla v tako stanje.
Tožnica je bila dolgoletna delavka tožene stranke, zaradi česar ji je bilo pravilno izpolnjevanje obveznosti dobro znano, prav tako pa tudi posledice kršitev obveznosti. Sicer ni bila odvisna od alkohola, da bi bila npr. v tem ovira za pravilno dojemanje izpolnjevanja obveznosti. Zanemarila je skrb, ki se pričakuje od povprečnega človeka. Za hudo malomarnost gre pri skrajno nepazljivem ravnanju, ki odstopa od ravnanj povprečno skrbnega človeka. Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu ''skupinski habilitator'', na katerem je morala skrbeti za duševno in telesno prizadete varovance, ki so v pretežni meri odvisni od tuje pomoči. Že iz tega jasno izhaja, za kako občutljivo skupino je šlo in kaj se je od tožnice pričakovalo.
nerazumljiv izrek sodbe - pravni interes za pritožbo - pravna korist za vložitev pravnih sredstev
Izrek sodbe ni nerazumljiv, saj je povsem jasno, da gre za razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev postopka glede prve tožnice in ne zoper prvo tožnico. To nenazadnje povsem jasno izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša izključno na prvo tožnico.
Ker se pravni položaj drugega tožnika zaradi odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša izključno in zgolj na prvega tožnika, v ničemer ne bi izboljšal, je višje sodišče njegovo pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo zavrglo.
zamudna sodba - dejansko stanje - dokazni postopek - nepremoženjska škoda - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - Facebook
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožnika, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca medicinske stroke in razpisati glavno obravnavo. V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati v dokaznem postopku, ampak za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, v kolikor ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
ZST-1 člen 12a, 12a/1. ZZZDR člen 12, 20. ZUPJS člen 10, 10/5.
oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - zakonska zveza
Skladno z 20. členom ZZZDR poročena oseba ne more skleniti nove zakonske zveze. Ker je tožnica še poročena, se njena zveza z ... ne more šteti za zunajzakonsko skupnost. To izhaja tudi iz petega odstavka 10. člena ZUPJS, ki v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev uzakonja domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti le za primere, ko ni razlogov zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Torej ... pri odločanju o tožničinem predlogu za taksno oprostitev ni mogoče šteti kot družinskega člana.
ZFPPIPP člen 49, 49/2, 49/4, 121, 121/1. ZPP člen 298, 298/4, 365, 365-1.
predhodni postopek zaradi insolventnosti - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je v skupno obravnavo združilo postopka, ki sta oba še v fazi predhodnega postopka zaradi insolventnosti. Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep pa posebna pritožba ni dovoljena.
ZKP člen 148, 148/4, 235a. KZ-1 člen 186, 186/1. ZNDM-2 člen 35a, 35b. ZNPPol člen 4, 4/1, 4/1-2.
izločitev dokazov - utemeljeni razlogi za sum - privilegij zoper samoobtožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - tajni podatki - odveza varovanja zaupnosti - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov
Policisti SENDM so opravljali naloge po 4. členu ZNPPol, za kar so imeli pooblastila po ZNDM-2 in vsa pooblastila, ki jih dajeta ZNPPol in ZKP. Policisti so imeli za svoje ravnanje pooblastilo v 35.a in 35.b členu ZNDM-2, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve. Glede na povedano sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da namen zaustavitve policistov SENDM ni bil v izogibanju kazensko pravnih jamstev kot to očitajo pritožniki, pač pa so policisti SENDM imeli pooblastilo za svoje ravnanje v določbah ZKP, ZNPPol in ZNDM. Ukrepanje policistov SENDM v predkazenskem postopku se tudi po presoji pritožbenega sodišča izkaže kot zakonito, zaradi česar sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da ob opisanem postopku zaustavitve vozila, ki ga je vozil obtoženi, in ob izvedenem postopku na podlagi 35.a in 35.b člena ZNDM-2 ni bil kršen privilegij zoper samoobtožbo, zato ne gre za nedovoljene dokaze in je bilo pritožbo zagovornikov obtoženca kot neutemeljeno zavrniti.
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu.
Šele z obvestitvijo dolžnika nastane njegova obveznost, da namesto odstopniku terjatve (veljavno) izpolni njenemu prevzemniku. Za nastop dolžnikove zaveze proti prevzemniku terjatve je odločilno, da dolžnik (iz)ve za odstop terjatve in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, kako oziroma na kakšen način je dolžnik za odstop izvedel.