ZDR-1 člen 73, 129, 222.. ZDR člen 7, 7/2, 72, 238.. OZ člen 82, 82/1.. - člen 77.
dodatek za delovno dobo - poslovodna oseba
V prvem odstavku 6. člena pogodbe o zaposlitvi je bila določena osnovna bruto plača v znesku 2.900,00 EUR, tožniku pa so skladno z drugim odstavkom tega člena pripadali še del plače za delovno uspešnost, dodatki, povračilo stroškov, nadomestilo plače ter regres skladno s to pogodbo oziroma kolektivno pogodbo za trgovinsko dejavnost. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila glede na tak zapis v pogodbi o zaposlitvi tožena stranka tožniku dolžna na dogovorjeno osnovno plačo obračunati še dodatek na delovno dobo.
Odgovornost fizične osebe je sicer res neomejena in solidarna, vendar le subsidiarna. To pomeni, da fizična oseba odgovarja solidarno (poleg družbe) in neomejeno (z vsem premoženjem) šele, če obveznosti ne izpolni družba, kot primarni dolžnik. Tožnik bi torej moral za vzpostavitev solidarne in neomejene odgovornosti fizične osebe pozvati toženo stranko k izpolnitvi obveznosti. Če družba obveznosti ne bi izpolnila, bi zanje solidarno odgovarjala fizična oseba z vsem svojim premoženjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000175
ZPP člen 411, 411/1. ZZZDR člen 106. ZIZ člen 272, 272/2.
začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - izdaja regulacijske začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - ogroženost otroka - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - uveljavitev terjatve v tujini
Okoliščine, da je nasprotna udeleženka ruska državljanka, da je tam sedaj poročena in bo (oziroma je) rodila otroka, da ima v Rusiji starše in stanovanje, mladoletnemu A. ne predstavljajo nobene nevarnosti. Tudi sama okoliščina, da je v letu 2012 nasprotna udeleženka dečka brez predlagateljevega soglasja zadržala v Rusiji, na nevarnost pet let kasneje ne kaže, skupaj z drugimi relevantnimi okoliščinami pa je bila že v pravnomočno zaključenem postopku zaradi zaupanja A. v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov skrbno pretresena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003984
ZGD-1 člen 31, 31/2.. ZPP člen 76, 76/1, 76/2.. ZDR-1 člen 5, 5/2, 177, 182, 182/1.
podružnica tujega podjetja - pravdna stranka - stvarna legitimacija - odškodninska odgovornost delavca - zavarovalni zastopnik
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da glede na to, da ZDR-1 podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, je s tem podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja. Pravilo je, da gre v individualnem delovnem sporu za spor med delavcem in delodajalcem. Delodajalec je naproti delavcu pravi upnik oziroma pravi dolžnik. Ker je podružnica tujega podjetja stvarno legitimirana, je avtomatično tudi procesno legitimirana. Iz tega sledi, da je v 5. členu ZDR določena ena od izjem, ki jih predvideva drugi odstavek 76. člena ZPP"
Toženec (zavarovalni zastopnik) je tožnici odškodninsko odgovoren za plačilo zneskov premij, ki jih je od zavarovancev prejel v gotovini, pa te ni takoj odvedel tožnici.
ZDR je v 1. odst. 182. čl. določal, da delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. To pomeni, da morajo biti podani elementi odškodninske obveznosti, kot jih določa OZ. Glede na vsebino navodila z dne 18. 7. 2012 (v tem navodilu je zavarovalnim zastopnikom dana dodatna možnost, da zavarovancem plačilo prvega obroka premije ponudijo s položnico oz. UPN obrazcem) v primeru neplačila premije s strani zavarovanca pri tožencu ni podan element protipravnega ravnanja, zato ne more biti tožnici odškodninsko odgovoren. Sodišče prve stopnje se o vprašanju obstoja elementov odškodninske odgovornosti ni opredelilo in je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu naložilo plačilo le na podlagi navodila tožnice z dne 18. 7. 2012. Ker tudi tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje elementov odškodninske odgovornosti ni dokazala, je njen zahtevek za terjatve iz naslova neplačanih premij s položnico (UPN obrazcem) neutemeljen.
plačilo obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - status upravnika - vpis v register upravnikov - deklaratornost vpisa - verzija - poslovodstvo brez naročila - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi
Glede stroškov obratovanja, ki jih tožeča stranka zahteva na podlagi verzije, je ključna dejanska ugotovitev sodbe, da tožeča stranka, ker ni bila upravnica, ni bila upravičena plačati tujih računov dobaviteljem, četudi jih je prejela, saj je šlo s tem za opravljanje tujih poslov kljub prepovedi (204. člen OZ). Posledično pa ni bila upravičena obračunavati, razdeljevati in izterjevati teh stroškov od etažnih lastnikov.
Napačno je stališče pritožnice, da je za odločitev pomembno zgolj to, da je bila še na dan 17. 3. 2016 vpisana kot upravnik v registru upravnikov stavb pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana. Iz tega potrdila res izhaja, da je bila takrat vpisana kot upravnik na naslovu B.1 (in ne B.2). Iz obrazložitve sodbe pravilno izhaja, da takšen vpis nima konstitutivnega, temveč zgolj deklaratorni pomen in na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nima vpliva.
ZDR-1 člen 11, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - stroški prevoza na delo in z dela - naklep - huda malomarnost
Tožnica je prejela izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesporočanja pravega naslova, s katerega je prihajala na delo. Tožnici ni mogoče očitati skrajne nepazljivosti v zvezi z njeno dolžnostjo obveščanja, saj je v položaju, v katerem je bila, glede na svoje psihično stanje (strah pred nasilnim partnerjem) in glede na nasvet policista (sprememba telefonske številke, selitev in sporočanje naslova dejanskega bivanja le ozkemu krogu oseb) ravnala tako, kot je ocenila za najbolj ustrezno. Tožena stranka ni dokazala, da je bila njena opustitev posledica hude malomarnosti, temveč iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je do nje prišlo zaradi drugih razlogov (strahu pred ponovnim nasiljem, do katerega bi lahko prišlo, če bi jo nekdanji partner spet našel, in posledičnega samozaščitnega vedenja). Res je sicer, da je toženi stranki nastala zaradi tožničine opustitve škoda, vendar pa je nastala škoda nizka, tožnica pa se je že takoj po prejeti pisni obdolžitvi zavezala, da jo bo povrnila. Glede na to v zvezi s samimi posledicami kršitve ne gre za okoliščine iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
nadurno delo - voznik tovornega vozila - mobilni delavci - delovni čas - evidenca
Glede na to, da je tožena stranka v dokaznem postopku predložila vse listine o delu, ki jih je bila tudi dolžna voditi - evidenco delovnega časa za tožnika na podlagi določil Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti in ZDCOPMD, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku (upoštevajoč izpise iz voznikove kartice, potne naloge, evidenco delovnega časa za tožnika) ugotovilo, da tožnik ni opravil nadur v vtoževanem obdobju, temveč je imel celo manko ur, zato je pravilno v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Kljub temu, da je odločba toženca z dne 30. 4. 2015 postala pravnomočna, in da je z njo pravnomočno odločeno, da tožniku preneha (s pravnomočno odločbo z dne 24. 8. 2004) priznana pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo z dnem 6. 12. 2014, do preplačila nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v obdobju od 7. 12. 2014 do 30. 4. 2015 ni prišlo, ker je bilo s citirano odločbo odločeno, da se nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo ustavi z dnem 30. 4. 2015. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da odločba z dne 30. 4. 2015 ne predstavlja podlage za izdajo izpodbijanih odločb toženca z dne 27. 10. 2015 in z dne 20. 8. 2015 o ugotovitvi preplačila za obdobja od 7. 12. 2014 do 30. 4. 2015 in jih kot nepravilni in nezakoniti pravilno odpravilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00000018
ZPP člen 11, 185, 185/1, 187, 187/1, 187/2, 191, 211, 211/2, 205, 206. OZ člen 336, 346, 352, 352/2. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/2, 503/3, 503/4.
sprememba tožbe na naroku za glavno obravnavo - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - smotrnost spremembe tožbe - naknadno sosporništvo - zloraba procesnih pravic - prekinitev postopka - družbeniška tožba - zastaranje
Ne prvotna tožena stranka ne nova tožena stranka privolitve nista podali. Teh zakonsko zahtevanih soglasij sodišče prve stopnje ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako kot pri objektivni spremembi tožbe (prim. prvi odstavek 185. člena ZPP). Prav tako za subjektivno spremembo tožbe ne pride v poštev določba o privilegirani spremembi tožbe (186. člen ZPP). Tudi pri naknadnem sosporništvu je zahtevano soglasje novega toženca, katerega sodišče s svojim sklepom ne more nadomestiti.
Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih (prim. 205. in 206. člen ZPP) in ni v dispoziciji strank.
Najpomembnejša zahteva za uporabo družbeniške tožbe je njena subsidiarnost. Ta je izražena preko dolžnosti izčrpati možnosti, ki jih ima na voljo družbenik za razčiščevanje nastalih spornih situacij znotraj družbe in so predpisane v drugem odstavku 503. člena ZGD-1. Družbeniško tožbo je treba uveljavljati za račun družbe, v katerem ima tožeča stranka položaj družbenika.
višina izrečene kazni - pogojna obsodba - uporaba omilitvenih določil
Pritožba ne navaja nobenih tehtnih razlogov, ki bi utegnili vplivati na spremembo prvostopne odločbe o kazenski sankciji; še več, pritožbena navajanja obteževalnih okoliščin, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, je v nasprotju s pritožbenim predlogom za izrek nepogojne kazni zapora petih mesecev. Pritožba spregleda, da je za kaznivo dejanje, ki ga je storil obdolženec, zagrožena kazen od šestih mesecev zapora do deset let zapora. Predlagano kazen bi zato moralo pritožbeno sodišče izreči ob uporabi omilitvenih določil. 50. člen KZ-1 določa, da sme sodišče storilcu odmeriti kazen pod mejo, ki je predpisana z zakonom, če zakon določa, da se sme storilec mileje kaznovati ali če ugotovi posebne okoliščine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000974
OZ člen 15, 22, 24, 24/1. ZIZ člen 272.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sklenitev pogodbe - ponudba - katalogi in oglasi - vabilo k ponudbi - bistvene sestavine pogodbe - licenčna pogodba - pogodba za retransmisijo TV programov
Bistvena elementa pogodbe o retransmisiji sta predmet (delen prenos pravice izkoriščanja) in cena (nadomestilo, ki se plača za retransmisijo). Ključen je torej dogovor o tem, katere programe bi lahko po sklenitvi pogodbe upnik predvajal in za kakšno ceno.
Materialnopravna razlika med katalogom oziroma oglasom v smislu 24. člena OZ in ponudbo v smislu 22. člena OZ je v tem, da je ponudba naslovljena na določeno osebo, katalog oziroma oglas pa je naslovljen na nedoločeno število oseb.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00002591
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Presoja, ali bi dolžnik (tožena stranka) s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni odvisna od višine terjatve, ki jo od njega vtožuje upnik, niti od tega, ali je do te terjatve upnik upravičen že na podlagi zakona, temveč od tega, kako bi prepoved razpolaganja z določenimi denarnimi sredstvi (kot je bilo to v konkretnem primeru) vplivala na poslovanje dolžnika, na izpolnjevanje njegovih zakonskih oziroma pogodbenih obveznosti, zaradi česar bi dolžnik lahko utrpel določeno škodo. Tega tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zatrjeval.
spori majhne vrednosti - delitev stroškov v poslovni stavbi - ključ delitve stroškov - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage
V poslovnih stavbah, v primeru ko med solastniki ni drugačnega dogovora, se stroški delijo po pravilih SPZ.
Tožeča stranka je tekom postopka navedla, da v primeru ugotovitve, da pogodba, s katero je bil ključ delitve posameznih stroškov določen, ni veljavna, zahteva plačilo na podlagi zakona - torej sorazmerno s solastniškim deležem. Navedla je tudi, da solastniški delež tožene stranke znaša 31/100 in povedala kakšni so bili skupni stroški (upravljanja in obratovanja) za celo stavbo za vsak posamezen mesec. Ne velikosti solastniškega deleža ne višini skupnih stroškov tožena stranka ni nasprotovala. Oboje je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznano. Na podlagi takšnih podatkov je bilo višino obveznosti, ki je vsak mesec nastala toženi stranki, mogoče izračunati s preprosto računsko operacijo.
neizrabljen tedenski počitek - misija - tujina - vojska - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Kljub naravi dela na misiji, zvišani stopnji ogroženosti oziroma nevarnosti zaradi opravljanja nalog na kriznih območjih, delavcem pripada tedenski počitek v trajanju 24 ur, česar pa tožena stranka tožniku ni zagotavljala.
Upoštevajoč ustaljeno sodno prakso gre v primeru nadomestila za neizkoriščene dneve tedenskega počitka pripadnikov na misiji v tujini za posebno odškodnino, glede katere ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske obveznosti. Pri odškodnini za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre torej za odškodnino za premoženjsko škodo, do katere je upravičen delavec, ker ni mogel izrabiti prostih dni počitka. Pripadnik Slovenske vojske je torej upravičen do odškodnine, ki je za vsak dan neizkoriščenega počitka enaka vrednosti 8-urnega delovnika.
Izvedenski organ pri tožniku ni mogel ugotoviti zmanjšane delovne zmožnosti za 50 % in več in tudi ne potrebe za poklicno rehabilitacijo. Ta bi bila pri tožniku ugotovljena le, če za drugo delo, to je za delo z omejitvami, ne bi bil zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije. Ker je tožnik zmožen za delo z omejitvami s polnim delovnim časom, za ugotavljanje potrebe po poklicni rehabilitaciji ni podlage, zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do poklicne rehabilitacije in do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, ni utemeljen.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 88, 88/4.. ZPP člen 140, 140/1, 142.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pasivna legitimacija - podružnica tujega podjetja - nepravilno vročanje - osebna vročitev
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila osebno vročena. Skladno s 142. členom ZPP se vročitev najprej opravi po 140. členu istega zakona. Tako se po 1. odstavku 140. člena ZPP pisanje, če se tisti, ki mu ga je treba vročiti, ne najde v stanovanju, vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Poštna pošiljka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je bila vročena prijatelju, ki je stanoval na istem naslovu, vendar pa ni bil član tožnikovega gospodinjstva. Kot je izpovedal zaslišan kot priča, tudi ni imel tožnikovega pooblastila za prevzem njegovih poštnih pošiljk, za katere je predvidena osebna vročitev. Ker vročitev izredne odpovedi ni bila pravilna, saj poštna pošiljka tožniku ni bila osebno vročena tudi po pravilih pravdnega postopka, ni mogoče šteti, da je rok za vložitev tožbe začel teči z dnem prevzema.
Sodišče je dejansko stanje glede višine taks v celoti ugotovilo pravilno, ker toženec v postopku ni uspel, pa je te takse skladno z določilom 15. člena ZST-1 dolžan poravnati namesto stranke, ki je v postopku uspela.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004402
ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131.. ZVZD člen 23, 23/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - krivdna odgovornost
Ttožnik se je kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske prvič usposabljal za vožnjo z vojaškimi tovornimi vozili in spornega dne prvič katerikoli tovornjak zapeljal na kanal za pranje v pralnici. Po navodilu je vozilo na kanal (rampo) zapeljal tako, da je bilo vozilo s sprednjimi kolesi na ravnini rampe, z zadnjimi pa na tleh, da bi se opralo tudi podvozje vozila. Celotno vozilo je bilo nagnjeno nekoliko nazaj, posledično pa je bila tudi stopnica za sestop iz vozila v poševni legi in tudi mokra. Tožnik je izstopal zadenjsko in se držal za držalo pri vratih in ob strani kabine, spodrsnilo mu je že na prvi stopnici, držalo na vratih se je odtrgalo in tožnik je padel z višine cca 1,4 metra in se poškodoval. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri in pravilno upoštevalo dejstvo, da je imel tožnik v času nezgode vozniško dovoljenje za vožnjo tovornih vozil, in sicer za C in E kategorijo, da bi moral biti glede na to, da ni prvič sestopal s tovornjaka, bolj pozoren, saj je bil tovornjak nagnjen nazaj, ker je stal na rampi, in zato je pravilno ugotovilo, da je tožnik k škodi, ki mu je nastala, soprispeval v višini 20 %.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 399/3, 400, 400/3, 406, 406/1, 406/1-1, 406/2. KZ-1 člen 82, 82/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence - ovire za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice
Sodišče prve stopnje je tipičen položaj domneve zlorabe odpusta obveznosti, ki je bila izpodbita z izbrisom pravnomočne kazenske sodbe iz kazenske evidence ponovno presojalo v okviru obstoja generalne klavzule namena odpusta, določene v prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Z razlago zavržnosti dolžnikovega ravnanja z upnikovim premoženjem pa je povsem izničilo pomen izbrisa pravnomočne kazenske sodbe iz kazenske evidence. Po prvem odstavku 82. člena KZ-1 se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega.
Upnik drugih trditev na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo ali je dolžnik ravnal v nasprotju z namenom odpusta obveznosti in bi s tem napolnil pravni standard določen v tretjem v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP, ni navedel.