TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 1. 2016 je nezakonita.

2. Ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, zato jo je tožena stranka v 8 dneh dolžna pozvati nazaj na delo.

3. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh tožnici za obdobje od prenehanja pogodbe o zaposlitvi do nastopa dela obračunati izpadle plače in druge prejemke iz delovnega razmerja skladno z veljavno pogodbo o zaposlitvi, od njih odvesti pripadajoče davke in prispevke ter ustrezne mesečne neto zneske nakazati na osebni račun tožnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila."

Tožnica je prejela izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesporočanja pravega naslova, s katerega je prihajala na delo. Tožnici ni mogoče očitati skrajne nepazljivosti v zvezi z njeno dolžnostjo obveščanja, saj je v položaju, v katerem je bila, glede na svoje psihično stanje (strah pred nasilnim partnerjem) in glede na nasvet policista (sprememba telefonske številke, selitev in sporočanje naslova dejanskega bivanja le ozkemu krogu oseb) ravnala tako, kot je ocenila za najbolj ustrezno. Tožena stranka ni dokazala, da je bila njena opustitev posledica hude malomarnosti, temveč iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je do nje prišlo zaradi drugih razlogov (strahu pred ponovnim nasiljem, do katerega bi lahko prišlo, če bi jo nekdanji partner spet našel, in posledičnega samozaščitnega vedenja). Res je sicer, da je toženi stranki nastala zaradi tožničine opustitve škoda, vendar pa je nastala škoda nizka, tožnica pa se je že takoj po prejeti pisni obdolžitvi zavezala, da jo bo povrnila. Glede na to v zvezi s samimi posledicami kršitve ne gre za okoliščine iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.