CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002652
ZPP člen 458. OZ člen 435, 587. ZDDV-1 člen 45, 45/2.
dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - najemna pogodba - okvirna pogodba - najemnina - vračilo varščine - zadržanje varščine - škoda - obračunavanje DDV
V zvezi z dobavljenimi slaščicami in sladoledom v višini 389,63 EUR tožnica sodišču prve stopnje očita napačno uporabo materialnega prava, ker je štelo, da bi se na podlagi dogovora med strankami lahko sklepale prodajne pogodbe za točne količine in vrste izdelkov s točno določenimi cenami. Vendar v pritožbi zatrjuje prav to, namreč, da je iz dogovora med strankama izhajalo, da tožnica tožencu dobavlja sladice in sladoled, ko bo ta imel potrebe, a zmotno meni, da za vsako posamično dobavo sklenitev posamičnih pogodb ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno pojasnilo, da je imel dogovor pravnih strank naravo okvirnega dogovora oziroma okvirne pogodbe. Vseboval je namreč bistvene elemente za praktično izvajanje posamezne prodajne pogodbe, ta pa bi vsebovala točno količino in vrsto izdelkov s točno določenimi cenami. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na dogovor iz 17. člena pogodbe, po katerem sta se pravdni stranki dogovorili o poslovnem sodelovanju v času najema, in sicer se je tožnica zavezala tožencu prodajati, toženec pa od nje kupovati slaščice in sladoled pod pogoji, ki veljajo za prodajo ostalim poslovnim partnerjem tožnice v kraju najema. Tak dogovor je presplošen, da bi ga bilo mogoče označiti kot prodajno pogodbo. Med strankama namreč ni bilo sporno, da je toženec vsakič plačal zgolj slaščice in sladoled, ki jih je predhodno najprej naročil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00000152
ZPP člen 76, 76/1, 80, 339, 339/2, 339/2-11. ZOdv člen 35, 35/2. ZIZ člen 62, 62/2.
sposobnost biti pravdna stranka - odvetniška družba kot pravdna stranka - pravna oseba - pravna sposobnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
"Odvetniška pisarna A.", ki v tej pravdi nastopa kot tožeča stranka, ni ne fizična in ne pravna oseba. Odvetniška pisarna pač ni odvetnik, po katerem se imenuje. Čeprav morebiti v njej deluje več odvetnikov, pa samo zato še ni odvetniška družba in tudi ne nujno pravna oseba. Po 35. členu ZOdv se namreč odvetniška družba lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba; slednja se lahko ustanovi kot družba z neomejeno odgovornostjo ali kot družba z omejeno odgovornostjo. Sposobnost biti pravdna stranka pa ima samo odvetniška družba, ki je pravna oseba.
paulijanska tožba - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zmanjšanje dolžnikovega premoženja - začetek teka roka za vložitev izpodbojne tožbe
Prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, da pravno dejanje, iz katerega ne nastane zmanjšanje dolžnikovega premoženja, ne more biti predmet uspešnega izpodbijanja s paulijansko tožbo (drugi odstavek 255. člena OZ podaja zahtevo, da pride zaradi takega dejanja do položaja, ko dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve), pojem zmanjšanja dolžnikovega premoženja pa je materialnopravno zmotno navezalo na možnost poplačila upnice v razmerju do dolžnika in žene, toženke.
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker tožnik v svojem predlogu ni navedel nobene nove ali spremenjene okoliščine, ki bi morebiti lahko omogočila drugačno odločitev o njegovi taksni obveznosti, je sodišče prve stopnje ta njegov predlog utemeljeno zavrglo, saj tožnik do njegove vsebinske presoje ni več upravičen.
odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - vrnitev poslovne sposobnosti
Razlogi, zaradi katerih je bila predlagateljici odvzeta poslovna sposobnost niso prenehali, ker iz izvedenskega mnenja pridobljenega v tem postopku (izvedensko mnenje je podal izvedenec A.P., psihiater) nedvomno izhaja, da predlagateljica še zmeraj boleha za duševno boleznijo tako z znaki shizofrenije kot bipolarne afektivne motnje, v posledici katere ni zmožna skrbeti zase in za svoje pravice ter koristi ter voliti in biti voljena.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - pravica do poštenega sojenja - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških
Čeprav je tudi sicer standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti nižji (vsebinska obrazložitev je krajša kot pri sodbi, izdani v rednem postopku), je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti, tudi dokazna ocena je pravilno omejena na odločilna dejstva, logična, skladna in prepričljiva. Kateri so tisti argumenti tožene stranke, za katere meni, da jih je sodišče spregledalo, pa pritožnica ni pojasnila.
Obrazložitev odmere stroškov po višini, to je po posameznih postavkah, pa ni nujno potrebna in zadostuje, da je razvidna že iz stroškovnika v spisu.
pravdni stroški po umiku tožbe - izjava o umiku tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka
Izjava tožeče stranke o umiku tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, ki mora biti tudi pravočasna (dana takoj po izpolnitvi zahtevka) in dokazno podprta, je namreč pogoj, da tožena stranka kljub umiku tožbe ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov (prvi odstavek 158. člena ZPP).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi tožnikovega opravljanje specializacije iz medicine dela, prometa in športa. Ker je ta razlog odpadel (zaradi tožnikove prekinitve oziroma prenehanja opravljanja specializacije), je pogodba o zaposlitvi prenehala v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZDR-1. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je do prenehanja pogodbe o zaposlitvi prišlo na podlagi zakona in posebna odpoved niti ni bila potrebna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odločilno, ali obstaja potreba po delu delavca pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi. Tožničina pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena za delovno mesto "vodja FRS - vodja II". Tožena stranka je v predmetni zadevi dokazala, da je pri njej prišlo do reorganizacije, v okviru katere je med drugim ukinila to delovno mesto. Zgolj dejstvo, da je v okviru iste reorganizacije tudi ustanovila nova delovna mesta, ne pomeni navideznosti reorganizacije, saj so po novi sistemizaciji dela na različen način razporejena med delavce.
samostojni podjetnik - smrt - nadaljevanje podjetnikove dejavnosti - pristop k dolgu - zastaranje terjatve
Tudi v obdobju med nastopom smrti do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in še tri mesece potem je dopustno nadaljevati z dejavnostjo podjetnika pod njegovo firmo, saj iz zakona ne izhaja obveznost, da bi moralo iz firme biti razvidno, da je podjetnik prenehal biti lastnik podjetja in je zato mogoče, da se tudi v primeru smrti podjetnika še naprej uporablja firma z imenom in priimkom pokojnega podjetnika.
Tožena stranka je res tudi dedinja po umrlem podjetniku, vendar to ni ovira, da ne bi mogla pristopiti k dolgu kot samostojna podjetnica in za dolg, ki ga je zapuščina legalno ustvarila v obdobju po smrti samostojnega podjetnika, tako da je sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je vsebina 3. točke Dogovora o poravnavi dolga z dne 14. 7. 2011, šteti kot pristop k dolgu po 432. členu OZ.
Stališče pritožbe, da terjatev iz naslova pristopa k dolgu zastara takrat kot zastara dolg, h kateremu se pristopi, ne vzdrži, saj je dolg pristopnika njegov dolg in če se je zavezal plačati v določenem roku, se zastaranje ugotavlja glede na ta rok.
neizplačana plača - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Tožnik sodišču prve stopnje v pritožbi utemeljeno očita, da ni navedlo razlogov za zavrnitev njegovih dokaznih predlogov za zaslišanje prič A.A. in B.B.. V skladu z določbami ZPP morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe, sodišče pa mora za zavrnitev dokaznega predloga navesti jasne vsebinske razloge, saj le na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da se seznani z razlogi, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jim v morebitni pritožbi nasprotuje. Tožnik je v dokaz tožbenih navedb med drugim predlagal zaslišanje sodelavca B.B. in žene A.A., sodišče prve stopnje pa glede teh dokaznih predlogov na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni sprejelo sklepa o zavrnitvi dokaznih predlogov, pa tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo. Tožnikov pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je zato utemeljen.
Pritožbi utemeljeno opozarjata, da iz do sedaj izvedenih dokazov ne izhaja, da je tožena stranka tožniku v gotovini že izplačala celoten vtoževani znesek iz naslova premalo izplačanih plač. Tožena stranka je navedbe, da je poravnala vse svoje pogodbene in z ustnim dogovorom prevzete obveznosti do tožnika, dokazovala z blagajniškimi prejemki, vendar sta oba postavljena sodna izvedenca za forenzično preiskovanje pisav z veliko stopnjo verjetnosti ugotovila, da podpisi na blagajniških prejemkih niso tožnikovi.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 75/7.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
sprememba delodajalca - prenos podjetja - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Do spremembe delodajalca, do katere v primeru prenosa podjetja ali dela podjetja pride po samem zakonu, torej praviloma neodvisno od volje (soglasja) delavca, izjemoma ne pride, če delavec prehod odkloni. S tem se delavec odpove nadaljevanju delovnega razmerja na podlagi iste pogodbe o zaposlitvi in mu delovno razmerje lahko preneha pri delodajalcu prenosniku na podlagi izredne odpovedi in v tem primeru bo tveganje in posledice svoje odločitve nosil delavec sam. V konkretnem sporu je zato bistveno, kdaj je tožnik odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku. Iz sedmega odstavka 75. člena ZDR-1 ne izhaja, da zakon zahteva izrecno pisno odklonitev prehoda in ne izhaja, do kdaj lahko delavec odkloni prehod. Iz besedila navedene določbe izhaja, da zadošča že dejanska odklonitev opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku. Pomembno je, da je o odklonitvi prehoda delodajalec prenosnik obveščen oziroma je z njim seznanjen. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da z dnem prehoda preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih ima delavec pri prenosniku na prevzemnika in bi zato najkasneje do takrat moralo biti prenosniku jasno, da tožnik prehod odklanja.
neposlovna odškodninska odgovornost naročnika del podizvajalcu - actio directa podizvajalca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da za plačilo terjatev tožeče stranke niso bili izpolnjeni pogoji po 631. členu OZ za odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke ni relevantna. Bistveno za odločitev o odškodninski odgovornosti kot jo uveljavlja tožeča stranka je dejstvo, ki med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka na podlagi sklenjenih pogodb D. z glavnim izvajalcem razpolagala z bančnimi garancijami, ki jih je na podlagi pravil javnega naročanja in pogojev javnega razpisa moral za zavarovanje svojih obveznosti iz naslova plačila podizvajalcem, torej tudi tožeči stranki, izročiti glavni izvajalec (v tem primeru S.) tudi za kritje potrjenih obveznosti glavnega izvajalca do podizvajalcev iz podizvajalskih pogodb, ki jih glavni izvajalec iz kakršnegakoli razloga ne bi poravnal ob zapadlosti. Namen teh je bil torej poplačilo podizvajalcem in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, so bančne garancije za podizvajalce predstavljale zagotovilo za plačilo njihovih terjatev ter upravičeno pričakovanje, da bodo poplačani, če ne s strani glavnega izvajalca pa s strani naročnika, če ne po določbi 631. člena OZ pa z unovčitvijo bančne garancije.
V obravnavani zadevi po pravilnem stališču sodišča prve stopnje glede na datum začetka zavarovanja - 21. 7. 2014 od 14:00h (ko je začela teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalno vsoto), glede na dogovorjeno obročno plačilo premije in glede na zapadlost prvega obroka premije (29. 7. 2014), ni dvoma, da tožnici premije ni bilo treba plačati ob sklenitvi pogodbe. Glede posledic neplačane premije je tako treba uporabiti drugi in tretji (in ne prvi) odstavek 937. člena OZ1 (tako tudi VS RS v odločbi II Ips 298/2009 z dne 3. 12. 2012, ki z dejanskega vidika obravnava zelo podobno situacijo).
Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.
Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino pa preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne poteče trideset dni od zapadlosti.
KZ-1 člen 87, 87/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 132/3, 132/3-1, 132/6, 408, 408/2, 408/2-1.
izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - prisilna izterjava denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - denarna kazen - vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - osebni stečaj
Stečajni postopek je začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka.
Šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenko bo sodišče, v kolikor slednja ne bo prostovoljno poravnala preostanka neplačane denarne kazni, le-to poskusilo prisilno izterjati v izvršilnem postopku
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazno breme
Tožena stranka je dokazala, da je tožnica v spornem letu z nakazovanjem sredstev tožene stranke brez njene vednosti na račun, ki ga je imela tožnica kot s. p., naklepoma in huje kršila prepoved škodljivega ravnanja, kot jo določata 37. člena ZDR-1 in 13. člen pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
V zvezi z listino bi bilo dopustno le ugotavljanje njene pristnosti, to je ugotavljanje, ali je tista oseba, ki je na listini označena kot podpisnik, listino tudi resnično podpisala.Pritožba zato s konstruktom, da je listina lahko v smislu 181. člena ZPP nepristna tudi, kadar je njena vsebina neresnična, ne more uspeti.
Že glede na to, da je tožeča stranka v izreku zathevka prepisala naloge, ki jih določajo predpisi za upravljalca s komunalnimi odpadki, kaže na to, da njen tožbeni zahtevek ni bil določno postavljen v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP. Predpisi so namreč splošni akti, kar pomeni, da so naloge opredeljene na splošen način, ne pa prilagojene konkretnim okoliščinam, ko ob zapadlosti terjatve tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da nekaj izpolni, naredi, uredi ali plača.
pogodbena kazen - razlog za zamudo z izpolnitvijo - gradbena pogodba - inšpekcijska odločba
Da vsa dela po pogodbi niso bila dokončana med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno. Tako ni bilo sporno, da so ostala nedokončana dela zasutja jaškov meteorne in fekalne kanalizacije, prav tako ni bilo sporno, da do primopredaje teh del ni prišlo in tudi ni moglo priti. Toda, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, razlog za nedokončanje teh del ni bil na strani tožene stranke, saj je do nedokončanja teh del, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, prišlo iz vzroka za katerega tožena stranka ne odgovarja in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka do pogodbene kazni zaradi zamude teh del niti zaradi nedokončanja teh del ni upravičena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je predvidena kot skrajno sredstvo za sankcioniranje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, izredna odpoved pa kot najstrožja, zato je treba okoliščine in interese strank, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, posebej skrbno pretehtati. V tem primeru ne zadošča zgolj preizkus okoliščin, ki so navedene v odpovedi, ampak mora sodišče ob dejanskem stanju, ki je drugačno od tistega, ki ga je ugotovil delodajalec, preizkusiti tudi pravilnost uporabe materialnega prava, kar pomeni, da mora presoditi, ali je izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga.
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki bi jo naj tožnik storil s tem, da je v delovnem času spornega dne, pri postavljenem razporedu dela na tabli razporedov, v oddelku montaža, pristopil do sodelavcev in se nasilno vedel do sodelavca tako, da je nanj kričal, mu grozil in ga poskušal fizično napasti, pri čemer je brcal v plansko tablo, kar je delovalo zastrašujoče za vse prisotne sodelavce. Sodišče prve stopnje je z vidika obstoja odpovednega razloga in okoliščin in interesov iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da bistvene okoliščine, s katerimi je tožena stranka utemeljevala izredno odpoved, v sodnem postopku niso bile ugotovljene, zato tožnikova kršitev ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga, ki bi onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 109. člena ZDR-1).