odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - vrnitev poslovne sposobnosti
Razlogi, zaradi katerih je bila predlagateljici odvzeta poslovna sposobnost niso prenehali, ker iz izvedenskega mnenja pridobljenega v tem postopku (izvedensko mnenje je podal izvedenec A.P., psihiater) nedvomno izhaja, da predlagateljica še zmeraj boleha za duševno boleznijo tako z znaki shizofrenije kot bipolarne afektivne motnje, v posledici katere ni zmožna skrbeti zase in za svoje pravice ter koristi ter voliti in biti voljena.
pravdni stroški po umiku tožbe - izjava o umiku tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka
Izjava tožeče stranke o umiku tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, ki mora biti tudi pravočasna (dana takoj po izpolnitvi zahtevka) in dokazno podprta, je namreč pogoj, da tožena stranka kljub umiku tožbe ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov (prvi odstavek 158. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00000152
ZPP člen 76, 76/1, 80, 339, 339/2, 339/2-11. ZOdv člen 35, 35/2. ZIZ člen 62, 62/2.
sposobnost biti pravdna stranka - odvetniška družba kot pravdna stranka - pravna oseba - pravna sposobnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
"Odvetniška pisarna A.", ki v tej pravdi nastopa kot tožeča stranka, ni ne fizična in ne pravna oseba. Odvetniška pisarna pač ni odvetnik, po katerem se imenuje. Čeprav morebiti v njej deluje več odvetnikov, pa samo zato še ni odvetniška družba in tudi ne nujno pravna oseba. Po 35. členu ZOdv se namreč odvetniška družba lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba; slednja se lahko ustanovi kot družba z neomejeno odgovornostjo ali kot družba z omejeno odgovornostjo. Sposobnost biti pravdna stranka pa ima samo odvetniška družba, ki je pravna oseba.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - pravica do poštenega sojenja - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških
Čeprav je tudi sicer standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti nižji (vsebinska obrazložitev je krajša kot pri sodbi, izdani v rednem postopku), je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti, tudi dokazna ocena je pravilno omejena na odločilna dejstva, logična, skladna in prepričljiva. Kateri so tisti argumenti tožene stranke, za katere meni, da jih je sodišče spregledalo, pa pritožnica ni pojasnila.
Obrazložitev odmere stroškov po višini, to je po posameznih postavkah, pa ni nujno potrebna in zadostuje, da je razvidna že iz stroškovnika v spisu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002652
ZPP člen 458. OZ člen 435, 587. ZDDV-1 člen 45, 45/2.
dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - najemna pogodba - okvirna pogodba - najemnina - vračilo varščine - zadržanje varščine - škoda - obračunavanje DDV
V zvezi z dobavljenimi slaščicami in sladoledom v višini 389,63 EUR tožnica sodišču prve stopnje očita napačno uporabo materialnega prava, ker je štelo, da bi se na podlagi dogovora med strankami lahko sklepale prodajne pogodbe za točne količine in vrste izdelkov s točno določenimi cenami. Vendar v pritožbi zatrjuje prav to, namreč, da je iz dogovora med strankama izhajalo, da tožnica tožencu dobavlja sladice in sladoled, ko bo ta imel potrebe, a zmotno meni, da za vsako posamično dobavo sklenitev posamičnih pogodb ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno pojasnilo, da je imel dogovor pravnih strank naravo okvirnega dogovora oziroma okvirne pogodbe. Vseboval je namreč bistvene elemente za praktično izvajanje posamezne prodajne pogodbe, ta pa bi vsebovala točno količino in vrsto izdelkov s točno določenimi cenami. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na dogovor iz 17. člena pogodbe, po katerem sta se pravdni stranki dogovorili o poslovnem sodelovanju v času najema, in sicer se je tožnica zavezala tožencu prodajati, toženec pa od nje kupovati slaščice in sladoled pod pogoji, ki veljajo za prodajo ostalim poslovnim partnerjem tožnice v kraju najema. Tak dogovor je presplošen, da bi ga bilo mogoče označiti kot prodajno pogodbo. Med strankama namreč ni bilo sporno, da je toženec vsakič plačal zgolj slaščice in sladoled, ki jih je predhodno najprej naročil.
paulijanska tožba - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zmanjšanje dolžnikovega premoženja - začetek teka roka za vložitev izpodbojne tožbe
Prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, da pravno dejanje, iz katerega ne nastane zmanjšanje dolžnikovega premoženja, ne more biti predmet uspešnega izpodbijanja s paulijansko tožbo (drugi odstavek 255. člena OZ podaja zahtevo, da pride zaradi takega dejanja do položaja, ko dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve), pojem zmanjšanja dolžnikovega premoženja pa je materialnopravno zmotno navezalo na možnost poplačila upnice v razmerju do dolžnika in žene, toženke.
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker tožnik v svojem predlogu ni navedel nobene nove ali spremenjene okoliščine, ki bi morebiti lahko omogočila drugačno odločitev o njegovi taksni obveznosti, je sodišče prve stopnje ta njegov predlog utemeljeno zavrglo, saj tožnik do njegove vsebinske presoje ni več upravičen.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejstva, ali je bilo v njegov poštni predalčnik vloženo obvestilo o sodni pošiljki, ki je vsebovala zamudno sodbo, spregledalo nekatere okoliščine, ki so v predmetni zadevi odločilne. Pritožba utemeljeno opozarja, da dokazna ocena sodišča prve stopnje ni zadosti prepričljiva, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v povezavi z 366. in 355. členom ZPP).
Določba 275. člena ZFPPIPP, ki tudi sicer ureja (le) vsebino in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka, brez dvoma nima nobenega vpliva na pravila ZPP o litispendenci. Zato ta veljajo tudi v primeru vložitve tožbe z izpodbojnim zahtevkom iz šestega odstavka 275. člena ZFPPIPP.
Sodišče prve stopnje se do navedb ter predloženih dokazov zaradi procesnega zavrženja predloga za izdajo začasne odredbe ni opredelilo. Ni uporabilo določbe 267. člena ZIZ-a, po kateri je začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom in celo po končanem postopku, vse dokler ni opravljena izvršba. Ta določba zagotavlja, da je mogoče tekom sodnega postopka v neki zadevi predlagati celo več začasnih odredb, o katerih je potrebno odločati po vsebini. Sodišče prve stopnje bi se bilo tudi v obravnavanem primeru dolžno opredeliti do relevantnih navedb tožnika in predloženih dokazil. Torej do tistih, ki se nanašajo na verjetno izkazanost terjatve za izpodbojno tožbo zoper posamična upravna akta o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih, do zatrjevane nevarnosti nenadomestljive škode, ki bi nastala pri preživljanju tožnika in njegove družine zaradi ustavitve izplačevanja nadomestila za čas brezposelnosti kot posledica izbrisa iz evidence brezposelnih in drugih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000729
OZ člen 131. ZOR člen 154.
predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - nastanek in višina škode - višina premoženjske škode - nastanek premoženjske škode - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard pretežne verjetnosti - dokazna ocena - dokazno breme - dokazno breme glede škode - dokazno breme tožnika - dokazovanje vsebine sefa - rop sefov
Tožnica bi morala dokazati, da ji je v škodnem dogodku - ropu sefov - nastala škoda (zaradi odtujitve gotovine iz sefa) in njeno višino. Tožnica ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala, koliko gotovine je bilo s prvim dnem (11. 1. 2005) hranjeno v sefu in koliko gotovine je bilo v sefu na dan ropa, to je v noči iz 30. 10. na 1. 11. 2005.
pogodba o štipendiranju - odstop od pogodbe - vračilo stroškov izobraževanja
Pogodbene obveznosti toženca so bile v pogodbi o štipendiranju jasno določene, in sicer je moral toženec uspešno opraviti selekcijske postopke po zaključku šolanja. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi ugotovilo, da toženec ni uspešno opravil preverjanja fizičnih sposobnosti v smislu 11. točke prvega odstavka 9. člena pogodbe o štipendiranju, ker ni bil uspešen pri preizkusu dvigovanja trupa, pri čemer tožeče stranke ni seznanil z opravičljivim razlogom za neuspešno opravljanje selekcije. Glede na to, da toženec tožeči stranki ni sporočil razloga za svoj neuspeh niti ni predložil zdravniškega potrdila, je tožeča stranka pravilno sklenila, da so podani pogoji za odstop od pogodbe o štipendiranju, sklenjene s tožencem.
ZDR člen 7, 47, 52, 72, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/2.. OZ člen 22, 26.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb postopka
Materialnopravno nepravilna je odločitev prvostopnega sodišča, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 12. 2011 nezakonita. V tem delu izrek sodbe nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Prvostopno sodišče je namreč samo ugotovilo, da je bil odpovedni razlog podan, in da nadaljevanje delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi ni bilo več mogoče, da je bilo tožnikovo delovno mesto dejansko ukinjeno, da so bili razlogi za odpoved utemeljeni, da tožnik ni užival varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR in končno, da je toženka dokazala utemeljenost poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato ni mogoče zaključiti, da je odpoved z dne 6. 12. 2011 nezakonita. Sodišče prve stopnje je po drugi strani pravilno zaključilo, da na podlagi te odpovedi tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ker je pravočasno sprejel ponudbo nove pogodbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 12. 2011 zavrnilo.
Tožnik se v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in enako v pritožbi, sklicuje na nepravilno vročitev odločbe toženca z dne 24. 8. 2016. Takšne razloge bi lahko vsebovala pritožba zoper sklep opr. št. VIII Ps 1558/2016 z dne 28. 11. 2016 o zavrženju tožbe in ne predlog za vrnitev v prejšnje stanje oziroma, da bi nepravilna vročitev predstavljala razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Trditve tožnika, da je dejansko dokončno odločbo toženca z dne 24. 8. 2016 prejel 29. 8. 2016 oziroma, da mu je žena, ki ni bila pooblaščena za vročanje pisanj, sporočila napačni datum prejema odločbe, ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker ne gre za stanje iz prvega odstavka 116. člena ZPP in za opravičljiv razlog za prepozno vloženo tožbo.
zapustnikovi dediči - upravičeni dediči - drugi dedni red - pravni učinek dedne izjave
Sodišče mora v zapuščinskem postopku med drugim ugotoviti, kdo so zapustnikovi dediči. Sodišče prve stopnje navedenih podatkov ni dovolj skrbno raziskalo. Prenagljeno in predvsem neobrazloženo je štelo, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom, zaradi česar je k podaji dedne izjave pozvalo pritožnika. Ker ni jasno, ali je ta sploh upravičen dedovati, je vprašljiv tudi pravni učinek njegove izjave o odpovedi dedovanju.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavitev terjatve v tujini - tuja pravna oseba - uveljavljanje terjatve v državi članici EU - pravna oseba s sedežem v EU - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem - oglaševanje z namenom prodaje
Sprememba oblike premoženja sama po sebi še ne izkazuje nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ, posebej še, ker oglaševanje z namenom prodaje nepremičnin sodi v okvir dejavnosti tožene stranke. Zaradi tega ne gre za onemogočanje ali oteževanje bodoče izvršbe, saj pomeni razpolaganje tožene stranke z nepremičninami vzdrževanje tiste aktivnosti, ki je nujna za tekoče poslovanje.
Odločitve sodišča prve stopnje o višini, v sklepu določene nagrade za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje, se ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja. Ni se opredelilo niti o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, prav tako pa tudi ne o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije, kar naj bi bilo potrebno za izdelavo dopolnilnega mnenja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Kljub temu, da je za presojo odpovedi bistven čas odpovedi, manj pa čas pred odpovedjo oziroma čas prejšnjih let, je tudi ta čas relevanten zaradi presoje, ali je res že takrat začela nastajati izguba, ki jo je tožena stranka v času odpovedi nameravala zmanjšati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga ekonomske in organizacijske narave ter prenehanje potrebe po tožničinem delu pri toženi stranki.
OZ člen 41, 86, 557. ZPP člen 243, 252, 254, 254/2.
pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - alkoholizem - pogodba poslovno nesposobne osebe (poslovna sposobnost) - nerazsodnost - pripombe strank na izvedensko mnenje - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - pomanjkljivo izvedensko mnenje - pravno odločilen dokaz - zaslišanje izvedenca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Četudi stranka ne predlaga zaslišanja izvedenca, ampak le postavitev novega izvedenca, mora sodišče po podaji obrazloženih pripomb na izvedensko mnenje zahtevati njegovo dopolnitev. Ker je bil izvedenec postavljen zato, ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, ni mogoča prepričljiva ocena o popolnosti in pravilnosti izvedenskega mnenja, dokler na pripombe stranke ne odgovori izvedenec.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje delavcev
Tožnica v času od 1. 1. 2014 do 22. 1. 2014 ni nadomeščala delavke, saj je bila ta delavka v tem času še na delu (nato je bila na letnem dopustu, 8. 2. 2014 pa je nastopila porodniški dopust). To pomeni, da dejansko ni bil podan razlog nadomeščanja začasno odsotne delavke, ki je bil v pogodbi o zaposlitvi naveden kot razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. To je zadostna podlaga za ugotovitev transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.