ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZOFVI člen 49, 49/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - ravnatelj
Za presojo pravočasnosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistvena določba 20. člena ZDR-1, ki opredeljuje delodajalca (pravno osebo) kot stranko pogodbe o zaposlitvi, in v prvem odstavku določa, da v imenu delodajalca (pravne osebe) nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za podajo izredne odpovedi tožnici pristojna ravnateljica, na podlagi določbe prvega odstavka 49. člena ZOFVI. V skladu z 20. členom ZDR-1 rok za podajo odpovedi prične teči z dnem, ko je za kršitev izvedela ravnateljica tožene stranke.
Tožena stranka je tožnici zaradi neupravičene odsotnosti z dela utemeljeno izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 75/7.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
sprememba delodajalca - prenos podjetja - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Do spremembe delodajalca, do katere v primeru prenosa podjetja ali dela podjetja pride po samem zakonu, torej praviloma neodvisno od volje (soglasja) delavca, izjemoma ne pride, če delavec prehod odkloni. S tem se delavec odpove nadaljevanju delovnega razmerja na podlagi iste pogodbe o zaposlitvi in mu delovno razmerje lahko preneha pri delodajalcu prenosniku na podlagi izredne odpovedi in v tem primeru bo tveganje in posledice svoje odločitve nosil delavec sam. V konkretnem sporu je zato bistveno, kdaj je tožnik odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku. Iz sedmega odstavka 75. člena ZDR-1 ne izhaja, da zakon zahteva izrecno pisno odklonitev prehoda in ne izhaja, do kdaj lahko delavec odkloni prehod. Iz besedila navedene določbe izhaja, da zadošča že dejanska odklonitev opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku. Pomembno je, da je o odklonitvi prehoda delodajalec prenosnik obveščen oziroma je z njim seznanjen. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da z dnem prehoda preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih ima delavec pri prenosniku na prevzemnika in bi zato najkasneje do takrat moralo biti prenosniku jasno, da tožnik prehod odklanja.
KZ-1 člen 87, 87/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 132/3, 132/3-1, 132/6, 408, 408/2, 408/2-1.
izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - prisilna izterjava denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - denarna kazen - vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - osebni stečaj
Stečajni postopek je začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka.
Šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenko bo sodišče, v kolikor slednja ne bo prostovoljno poravnala preostanka neplačane denarne kazni, le-to poskusilo prisilno izterjati v izvršilnem postopku
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazno breme
Tožena stranka je dokazala, da je tožnica v spornem letu z nakazovanjem sredstev tožene stranke brez njene vednosti na račun, ki ga je imela tožnica kot s. p., naklepoma in huje kršila prepoved škodljivega ravnanja, kot jo določata 37. člena ZDR-1 in 13. člen pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 1, 18, 18/2, 154, 154/1, 165, 165/1. ZDavP-2 člen 70.
sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - vračilo preveč plačanega davka - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Po določilu 1. člena ZPP redno sodišče odloča v sporih o osebnih in družinskih razmerjih ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilno-pravnih razmerjih fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Pravila ZPP se uporabljajo tudi v primerih, kadar je ena od pravdnih strank država ali občina, vendar le, če proti nasproti drugi stranki ne nastopa kot oblastveni organ. V postopku odmere davka pa davčni upravičenec proti davčnemu zavezancu nastopa kot oblastni organ. Kadar je tako, tako pa je tudi v predmetni zadevi, pristojnost rednega sodišča ni podana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je predvidena kot skrajno sredstvo za sankcioniranje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, izredna odpoved pa kot najstrožja, zato je treba okoliščine in interese strank, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, posebej skrbno pretehtati. V tem primeru ne zadošča zgolj preizkus okoliščin, ki so navedene v odpovedi, ampak mora sodišče ob dejanskem stanju, ki je drugačno od tistega, ki ga je ugotovil delodajalec, preizkusiti tudi pravilnost uporabe materialnega prava, kar pomeni, da mora presoditi, ali je izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga.
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki bi jo naj tožnik storil s tem, da je v delovnem času spornega dne, pri postavljenem razporedu dela na tabli razporedov, v oddelku montaža, pristopil do sodelavcev in se nasilno vedel do sodelavca tako, da je nanj kričal, mu grozil in ga poskušal fizično napasti, pri čemer je brcal v plansko tablo, kar je delovalo zastrašujoče za vse prisotne sodelavce. Sodišče prve stopnje je z vidika obstoja odpovednega razloga in okoliščin in interesov iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da bistvene okoliščine, s katerimi je tožena stranka utemeljevala izredno odpoved, v sodnem postopku niso bile ugotovljene, zato tožnikova kršitev ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga, ki bi onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 109. člena ZDR-1).
kršitev pravice stranke do izjave - sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari
Med sedanjima pravdnima strankama je bila vrednost zavarovane stvari sporazumno ugotovljena, v takšnem primeru, predvideva ga sedmi odstavek 949. člena OZ, pa se pri določanju zavarovalnine upošteva sporazumno ugotovljena vrednost in se dejanska škoda na stvari ne ugotavlja.
Določba 275. člena ZFPPIPP, ki tudi sicer ureja (le) vsebino in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka, brez dvoma nima nobenega vpliva na pravila ZPP o litispendenci. Zato ta veljajo tudi v primeru vložitve tožbe z izpodbojnim zahtevkom iz šestega odstavka 275. člena ZFPPIPP.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožeči stranki nastala z odtujitvijo aparata za ablacijo ven. Sodišče prve stopnje v novem sojenju ni sledilo navodilom pritožbenega sodišča v prejšnjem razveljavitvenem sklepu, naj z dopolnitvijo dokaznega postopka razčisti vse okoliščine v zvezi z ravnanjem toženke kot bivše direktorice pravne prednice tožeče stranke glede aparata za ablacijo ven.
zapustnikovi dediči - upravičeni dediči - drugi dedni red - pravni učinek dedne izjave
Sodišče mora v zapuščinskem postopku med drugim ugotoviti, kdo so zapustnikovi dediči. Sodišče prve stopnje navedenih podatkov ni dovolj skrbno raziskalo. Prenagljeno in predvsem neobrazloženo je štelo, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom, zaradi česar je k podaji dedne izjave pozvalo pritožnika. Ker ni jasno, ali je ta sploh upravičen dedovati, je vprašljiv tudi pravni učinek njegove izjave o odpovedi dedovanju.
V primerih kot je ta, kjer je tožnica najemnik sobe in skupnih prostorov (trije oz. štirje ljudje imajo v souporabi skupno približno 50 kvadratnih metrov), je možno tudi ob definiciji stanovanja v funkcionalnem smislu, kakor ga določa drugi odstavek 4. člena ZS-1 oziroma drugi odstavek 6. člena ZS-1 v povezavi z 28. členom ZUPJS šteti, da gre za prostore, katerih najemniki so upravičeni do subvencionirane najemnine ob pogoju, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje subvencije najemnine.
Pritožba utemeljeno opozarja, da dokazne ocene sodišča prve stopnje ni mogoče preveriti, saj iz nje ni razvidno, kakšna so bila tista neposredno zaznana opažanja sodišča prve stopnje, zaradi katerih je pričo ocenilo za neverodostojno. Seveda lahko sodišče izpoved priče dokazno oceni tudi na podlagi neverbalnih dejavnikov, ki jih zazna pri neposrednem zaslišanju priče, kar pomeni, da lahko upošteva tudi njeno obnašanje pri izpovedovanju, način govora in druge okoliščin, ki jih sodišče lahko zazna le z neposredno izvedbo dokaza. Vendar pa mora sodišče v obrazložitvi sodbe te okoliščine oziroma dejavnike navesti, saj mora dokazna ocena temeljiti na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in preverljivi. V nasprotnem primeru onemogoči stranki, da v pritožbi dokazno oceno sodišča napade, in instančnemu sodišču, da pravilnost te dokazne ocene preveri. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo konkretnih razlogov, zakaj priči ne verjame, zato dokazna ocena sodišča ni ustrezna.
V skladu s pravili pravdnega postopka morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Pri tem je ključno, da sodišče navede konkretne vsebinske razloge in na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
Zmotno je pritožničino stališče, da izpodbijana odločitev predstavlja odločbo o razlastitvi. Položitev določenega zneska je le predpostavka za obravnavanje predlagateljičine zahteve za razlastitev kot nujne. O obstoju predpostavk za razlastitev bo odločal upravni organ, pristojen za odločanje o razlastitvi.
Ni prezreti, da se pritožba, ko podaja drugačno dokazno oceno od sodišče prve stopnje, stalno sklicuje na to, kaj je življenjsko ali izkustveno sprejemljivo ali nesprejemljivo, prezre pa, da dokazi, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, zavračajo zagovor obdolženca, v katerem zanika izvršitev kaznivega dejanja in ne dopuščajo prav nobenega dvoma o tem, da ga je obdolženi storil in da je zanj krivdno odgovoren. Navedeno pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo v položaju, ko bi moralo uporabiti načelo in dubio pro reo, pa se zato pritožba neutemeljeno sklicuje na to načelo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Kljub temu, da je za presojo odpovedi bistven čas odpovedi, manj pa čas pred odpovedjo oziroma čas prejšnjih let, je tudi ta čas relevanten zaradi presoje, ali je res že takrat začela nastajati izguba, ki jo je tožena stranka v času odpovedi nameravala zmanjšati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga ekonomske in organizacijske narave ter prenehanje potrebe po tožničinem delu pri toženi stranki.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavitev terjatve v tujini - tuja pravna oseba - uveljavljanje terjatve v državi članici EU - pravna oseba s sedežem v EU - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem - oglaševanje z namenom prodaje
Sprememba oblike premoženja sama po sebi še ne izkazuje nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ, posebej še, ker oglaševanje z namenom prodaje nepremičnin sodi v okvir dejavnosti tožene stranke. Zaradi tega ne gre za onemogočanje ali oteževanje bodoče izvršbe, saj pomeni razpolaganje tožene stranke z nepremičninami vzdrževanje tiste aktivnosti, ki je nujna za tekoče poslovanje.
pogodba o štipendiranju - odstop od pogodbe - vračilo stroškov izobraževanja
Pogodbene obveznosti toženca so bile v pogodbi o štipendiranju jasno določene, in sicer je moral toženec uspešno opraviti selekcijske postopke po zaključku šolanja. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi ugotovilo, da toženec ni uspešno opravil preverjanja fizičnih sposobnosti v smislu 11. točke prvega odstavka 9. člena pogodbe o štipendiranju, ker ni bil uspešen pri preizkusu dvigovanja trupa, pri čemer tožeče stranke ni seznanil z opravičljivim razlogom za neuspešno opravljanje selekcije. Glede na to, da toženec tožeči stranki ni sporočil razloga za svoj neuspeh niti ni predložil zdravniškega potrdila, je tožeča stranka pravilno sklenila, da so podani pogoji za odstop od pogodbe o štipendiranju, sklenjene s tožencem.
pogodbena kazen - razlog za zamudo z izpolnitvijo - gradbena pogodba - inšpekcijska odločba
Da vsa dela po pogodbi niso bila dokončana med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno. Tako ni bilo sporno, da so ostala nedokončana dela zasutja jaškov meteorne in fekalne kanalizacije, prav tako ni bilo sporno, da do primopredaje teh del ni prišlo in tudi ni moglo priti. Toda, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, razlog za nedokončanje teh del ni bil na strani tožene stranke, saj je do nedokončanja teh del, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, prišlo iz vzroka za katerega tožena stranka ne odgovarja in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka do pogodbene kazni zaradi zamude teh del niti zaradi nedokončanja teh del ni upravičena.
Odločitve sodišča prve stopnje o višini, v sklepu določene nagrade za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje, se ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja. Ni se opredelilo niti o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, prav tako pa tudi ne o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije, kar naj bi bilo potrebno za izdelavo dopolnilnega mnenja.