lastninska tožba - varstvo pred vznemirjanjem - negatorna tožba - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
Odstranitev (dela) objekta trajne narave je tožnica upravičena zahtevati z lastninsko tožbo (rei vindicatio) in ne negatorno tožbo, ki je sicer tudi lastninske narave, vendar predvidena za varstvo pred omejevanjem lastninske pravice (vznemirjanjem) in ne za varstvo pred odvzemom stvari.
prekinitev postopka – sklep o nadaljevanju postopka – deklaratoren sklep
Sklep o nadaljevanju postopka je zgolj deklarativne narave. Postopek se namreč nadaljuje že po samem zakonu in sklep o nadaljevanju ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pravici ali obveznosti udeleženca postopka.
Nepoznavanja slovenskega jezika stranke, ki podpiše pogodbo v slovenščini, ne odvezuje obveznosti, ki jo s to pogodbo prevzame, saj je treba morebitno nepoznavanje prevzetih obveznosti pripisati skrajni neskrbnosti stranke same.
Ker namen pogodbenikov, da bi tožnico izigrali ozirom prikrajšali za dedno pravico, ni izkazan, sporazum o delitvi premoženja ni nedopusten ali nemoralen. Za življenja staršev izvedena delitev premoženja, k ustvaritvi katerega je potomec prispeval, je pričakovana.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 403, 403/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - lahkomiselnost upnika - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - aktivna legitimacija za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - banka - poroštvena pogodba - načelo vestnosti in poštenja
Vprašanje zavarovanja terjatve s hipoteko ni relevantno za vprašanje, ali ima upnica pravni interes za ugovor. Po določbi 403. člena ZFPPIPP lahko namreč vsak upnik (ali upravitelj) vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti. Nobene zakonske podlage torej ni, da bi se upniku z zavarovano terjatvijo odreklo pravica do ugovora proti odpustu obveznosti, kot to zmotno meni dolžnica. Ker ima vlagateljica ugovora v obravnavani zadevi položaj upnika, ima s tem tudi procesno legitimacijo za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Upnik bi ob vsaj minimalni skrbnosti moral oceniti, da glavni dolžnik ni sposoben poravnati obveznosti. Dolžničino premoženje je upnik ocenil kot „skromno“, pa je kljub očitno (dobremu) poznavanju premoženjskega stanja glavnega dolžnika in poroka, z dolžnico dolžnico sklenil (še) sporno poroštveno pogodbo. Čeprav drži očitek dolžnici, da bi se morala zavedati, da ima zelo nizke dohodke in že prevzete obveznosti, zaradi česar dodatno prevzemanje obveznosti ni primerno, pa isto velja za upnico (banko): ob tako nizkih dohodkih in premoženju, ki je že bilo predhodno obremenjeno, bi se upnica ob minimalni skrbnosti morala zavedati, da dolžnica dodatno prevzetih obveznosti ne bo mogla izpolnjevati.
prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev - prenos terjatve med pravdnim postopkom - sprememba tožbe - odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave - enako obravnavanje upnikov - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - začetek stečajnega postopka - meje tožbenega zahtevka - vezanost sodišča na obseg tožbenega zahtevka - popravni sklep
Tudi, če bi vtoževana terjatev dejansko nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave, določba 217. člena ZFPPIPP zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je zato toženi stranki pravilno naložilo v plačilo celotno vtoževano terjatev tožeče stranke. V kakšni višini jo bo dejansko prejela poplačano, pa bo seveda odvisno od unovčene stečajne mase.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0087505
ZPP člen 312. OZ člen 198. SPZ člen 92. ZZZDR člen 105a, 133.
postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporih majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podredni tožbeni zahtevek - fakultativna izpolnitev - facultas alternativa - preživljanje otroka - povrnitev izdatkov za preživljanje - verzijski zahtevek - vrnitveni zahtevek
Tožnica je v tožbi pojasnila, da je v skladu s 312. členom ZPP pripravljena sprejeti drugo dajatev (denarno plačilo) kot fakultativno izpolnitev prvotne dajatve (izročitev pohištva). Že iz tožbenih navedb tako izhaja, da gre pri delu tožbenega predloga, ki ga je sodišče prve stopnje napačno štelo za podredni tožbeni zahtevek, za ponudbo nadomestne izpolnitve v skladu s 312. členom ZPP.
pravne posledice začetka stečajnega postopka – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – položaj in pristojnosti upravitelja – zastopanje stečajnega dolžnika – pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj – zakoniti zastopnik – poslovna sposobnost stečajnega dolžnika – stečajna masa – odpust obveznosti – zloraba pravice do odpusta obveznosti – vročanje stečajnemu dolžniku
Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, je od odgovora na vprašanje, ali sporno premoženje spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik dejanja opravlja samostojno oziroma ali je bila upnica dolžna pisanja vročati le upravitelju ali tudi dolžniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000270
OZ člen 39, 39/1, 82, 82/2, 83, 569, 1012, 1013. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izostanek odločitve o delu zahtevka - več tožencev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes za pritožbo - posojilna pogodba - fiktivna pogodba - podlaga pogodbene obveznosti (causa) - investicijska vlaganja v tujo nepremičnino - nedopustna kavza - materialno procesno vodstvo - indic - poroštvo - obličnost poroštvene izjave - vsebina in oblika poroštvene izjave
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni odločilo o zahtevku zoper prvega toženca. Toženca navajata, da bi bilo treba zahtevek zoper njega zavreči in v zvezi s tem sodišču očitata absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar neutemeljeno. Izostanek takšne odločitve na njun položaj nima nobenega vpliva, glede na solidarno odgovornost, medtem ko se tožnik ne pritožuje.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je šlo za posojilno pogodbo, torej, da je bila kavza pogodbe posojilo, s čemer se je posredno opredelilo tudi do trditev, da naj bi šlo za drugačno kavzo, saj takšnih trditev ni upoštevalo kot utemeljenih. Niso pa toženci izpostavljali nedopustnosti kavze in je tudi neutemeljen očitek sodišču, da bi to moralo raziskovati v okviru materialnega procesnega vodstva.
Toženca sta navedena že na prvi strani pogodbe kot solidarna poroka, torej nista le potrdila navzočnosti, temveč sta se kot solidarna poroka tudi podpisala. V 5. členu pogodbe je navedena njuna obveznost, potrdila pa sta tudi, da sta v celoti seznanjena z vsemi določili posojilne pogodbe, ki izhajajo iz predhodnih členov. Iz pogodbe oziroma poroštvene izjave so razvidne vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika (vsebina obveznosti, zapadlost).
izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - nepogojna terjatev - priznana in prerekana terjatev - pogojna terjatev - preizkus prijavljenih terjatev
Izjava upravitelja o prijavljeni terjatvi ne more biti vezana na kakršenkoli pogoj in je torej lahko samo nepogojna.
Ob tem, ko sta pritožnika v prijavi terjatev uveljavljala nepogojno denarno terjatev, izjave upravitelja, da to terjatev priznava pod odložnim pogojem, ni mogoče razlagati kot priznanje prijavljene terjatve, temveč kot nasprotovanje terjatvama pritožnikov, zato njuni terjatvi spadata v kategorijo prerekanih terjatev s strani stečajnega upravitelja.
Drži sicer, da je v konkretnem primeru šlo za zmoto poslujočega policista glede statusa obdolženke, vendar pa ne drži, da prekrškovni organ ni ravnal pravilno, ko je predlagal odpravo tako izdanega PN in nato vložil obdolžilni predlog, saj ni nobenega dvoma o tem, da je prvotno izdani PN izdal nepristojni prekrškovni organ. Slednje mu nalaga tudi določba prvega odstavka člena 171č ZP-1, iz katere izhaja, da v primeru, če je odločba odpravljena iz razloga po 1. točki prvega odstavka člena 171. a ZP-1, prekrškovni organ po odpravi odločbe pošlje predlog pristojnemu prekrškovnemu organu oziroma vloži obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču, kar je prekrškovni organ v obravnavanem primeru tudi storil.
članstvo v društvu - prenehanje članstva v lovski družini - upravni odbor - protispisnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožniku članstvo pri toženki nastopilo že 1. 1. 2014 in je zato po 1. 1. 2014 lahko šlo le za prenehanje članstva, kljub drugačni pravni razlagi toženke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010354
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 186, 186/1. ZKP člen 18, 18/2, 371, 371/, 371/1-8, 371/2, 372, 373.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - nedovoljen dokaz - odredba o hišni preiskavi - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Preizkušnja utemeljenosti razlogov za sum pri odreditvi hišne preiskave.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - gospodarska zbornica - članarina
Ker v konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa gospodarska zbornica, tožeča stranka pa od tožene stranke zahteva neplačano članarino za članstvo v zbornici, predmetni spor ni gospodarski spor.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 69, 69/3.. ZDR-1 člen 55, 55/2, 55/4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - projektno delo - časovna omejitev - javni uslužbenec
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Zatrjeval je, da je ves čas zaposlitve pri toženi stranki opravljal enaka dela, ter da pri tehnični pomoči ne gre za začasno, temveč za stalno potrebo po delu. Delo, ki ga je opravljal tožnik, ni bilo projektno, temveč je šlo za stalno delovno nalogo tožene stranke. Tožena stranka je s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi presegla časovno omejitev iz četrtega odstavka 55. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
Tehnične pomoči ni mogoče opredeliti kot projekt z omejenim časom trajanja, temveč gre v resnici za opravila stalne narave, ki so bila potrebna v vseh zaporedoma si sledečih obdobjih izvajanja operativnih programov in se še vedno izvajajo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 126. ZPP člen 199, 199/3.
insolvenčni postopek - stečajni postopek - stranska intervencija - položaj stranke v stečajnem postopku - status stranke insolvenčnega postopka - smiselna uporaba pravil zpp - pravni in ekonomski interes - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - pojem smiselna uporaba določb ZPP
Pritožnik ni oseba, ki bi v tej zadevi imela pravico do pritožbe.
V skladu s 199. členom ZPP mora oseba, ki se želi pridružiti eni od pravdnih strank, podati izjavo o vstopu v pravdo. Pritožnik takšne izjave v zavrženi pritožbi ni podal. Zgolj navedel je, da je eden od ponudnikov za odkup terjatve, ki je predmet sporazuma, s čimer izkazuje pravni interes za vložitev te pritožbe. Taka navedba pa ne predstavlja izjave o vstopu v pravdo v smislu tretjega odstavka 199. člena ZPP. Iz izjave niti ni izkazan kakršen koli pravni interes pritožnika, zgolj ekonomski interes, ki ga pritožnik verjetno res ima, pa ne predstavlja upoštevnega pravnega interesa.
Pritožnik ima sicer prav, ko navaja, da se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP), torej pravila ZPP. Pri tem pa spregleda, da ZFPPIPP celovito ureja položaje posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih in opredeljuje procesne oziroma materialnopravne predpostavke za posameznega udeleženca v postopku. Ker ZFPPIPP to vprašanje celovito ureja sam, izven tega okvira ni mogoče priznati pravice do udeležbe v postopku drugim udeležencem, ki tem kriterijem ne zadostujejo. O tem obstaja tudi obsežna in usklajena sodna praksa. To pa pomeni, da tudi če bi pritožnik podal izjavo o vstopu v pravdo v smislu 199. člena ZPP, sodišče prve stopnje intervencije ne bi moglo dovoliti, saj v konkretnem primeru ni podlage za uporabo teh pravil ZPP.
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-1.. ZZZDR člen 105, 129a, 129a/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - neobstoj izvršilnega naslova - skupno starševstvo - preživninska obveznost staršev
Opredelitev preživnine v obravnavani sodbi nima pomena samostojnega izvršilnega naslova za plačilo preživnine vsakega od staršev otroku, kot neutemeljeno meni upnik. Tako razumevanje bi pripeljalo do absurdne situacije, da bi upnik kot otrok prejel preživnino, ki krije njegove mesečne potrebe dvakrat. Prvič v okviru izvrševanja skupnega starševstva in drugič celotno preživnino še v denarju, kar je nesprejemljivo z vidika namena preživnine.
V skrajšanem postopku je izločitev dokazov (18. člen ZKP) urejena z drugim odstavkom 435. člena ZKP. Pritožba je dovoljena le zoper sklep, s katerim sodišče izloči dokaze.
Trditveno in dokazno breme o tem, da je dogovor o odlogu izpolnitve obstajal, je bilo na toženi stranki. Zato bi morala navesti vsaj nekaj ključnih podatkov o tem, kdaj in na kakšen način (pisno ali ustno) je bil dogovor sklenjen, za koliko časa je bila izpolnitev obveznosti odložena ipd. Zgolj na podlagi pavšalne navedbe, da sta predstavnika pravdnih strank takšen dogovor sklenila, pa sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem pravdnih strank v zvezi s tem, ni bilo dolžno izvajati. Kot je pojasnilo namreč takšen dokaz prej opisanega manjka trditvene podlage ne bi mogel nadomestiti.