Odločitev o založitvi sredstev za kritje stroškov izvedenca ima značaj procesnega sklepa, zato se pritožnica ne more sklicevati na njegovo pravnomočnost. Poleg tega (glede stroškov) ne moreta obstajati dve različni pravnomočni odločbi. Zato je sodišče - skladno z določbo 328. člena ZPP - utemeljeno popravilo očitno pisno pomoto v navedbi zavezanca za plačilo manjkajoče izvedenine.
stroški kazenskega postopka - obročno plačilo stroškov postopka - rok za plačilo - nesuspenzivnost pritožbe
Pritožbeno sodišče je kljub neutemeljenemu zavzemanju obsojenca za celotno oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka izpodbijani sklep spremenilo v delu, v katerem je bila določena zapadlost posameznih mesečnih obrokov, saj je dan 25. 3. 2017 že nastopil, obsojenec pa zaradi suspenzivnosti pritožbe zoper izpodbijani sklep naloženih zneskov ni bil dolžan poravnati, zaradi česar bi lahko nastopila situacija, ko bi zaradi neplačanih obrokov v določenem roku zapadli v plačilo vsi še nezapadli obroki, kar ne bi bilo v skladu z odločitvijo o dovolitvi obročnega plačila stroškov.
ZFPPIPP člen 245, 383, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 224, 224/2, 97, 97/2, 97/2-1. ZPP člen 77, 77/2, 343, 346.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti - procesna sposobnost
Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku v katerem je predmet tožbenega zahtevka premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik. Takšno stališče izhaja tudi iz člankov teoretikov, ki jih v svojih pritožbah navaja pritožnik in ki si jih očitno zmotno tolmači zgolj v svojo korist. Ker gre za pooblastila, ki jih pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu, tudi ne morejo biti kršene ustavne pravice pritožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002473
OZ člen 190, 198. ZDen člen 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 214, 214/2.
obseg prikrajšanja - dokazno in trditveno breme - neupravičena obogatitev - služnost v javno korist - gola lastninska pravica
Ob ugotovitvi, da je bila sporna nepremičnina že ob uveljavitvi ZDen obremenjena z opisano služnostjo v javno korist, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da uporaba nepremičnine izven obratovanja transformatorske postaje ne bi bila mogoča. Ker slednja zaseda večino območja nepremičnine, bi bil tožnik pri uporabi nepremičnine v celoti omejen, njegova lastninska pravica pa povsem okrnjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001233
ZVEtL člen 23a, 23a/5, 23a/6. ZPP člen 253, 253/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - elaborat - primerna strokovna podlaga - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pravica stranke do izjave - izvedensko mnenje - seznanitev z izvedenskim mnenjem - vročitev izvedenskega mnenja - vročitev elaboratov - opustitev vročitve - pripombe strank na izvedensko mnenje - pripombe na elaborat - obrazložitev izvedenskega mnenja - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročitev elaborata na podlagi podatkov v spisu ni izkazana. Z opustitvijo vročitve je sodišče predlagateljicama onemogočilo, da se seznanita z izdelanim elaboratom in da se do njega opredelita ter podata morebitne pripombe pred izdajo izpodbijane odločitve.
Sodišče se mora do pripomb na izvedensko mnenje opredeliti in navesti, zakaj pripombe niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni. Obrazložitev izvedenskega mnenja mora biti zato jasna, razumljiva in celovita, takšna torej, da omogoča preizkus in kritično presojo.
podjemna pogodba - adaptacija stanovanja - plačilo dodatnih del - trditveno in dokazno breme
Tožnica je tista, ki bi morala voditi gradbene dnevnike oziroma razpolagati z ustrezno dokumentacijo, iz katere bi bilo jasno razvidno, kaj konkretno je bilo na stanovanju opravljeno. Pomanjkljive dokumentacije tako ne more nadomestiti izvedensko mnenje, zlasti ob dejstvu, da je bilo izdelano na predlog toženke, ki je z njim uspela izpodbiti tožničine trditve.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - delitev stroškov po enakih delih - več tožnikov
Nihče od prvotnih dvanajstih tožnikov ali njihovih pravnih naslednikov tožbe ni umaknil zato, ker bi toženci izpolnili zahtevek, zato so dolžni toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
Tožniki, ki tožbe niso umaknili, pa so stroške tožencem dolžni povrniti na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP.
postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - umik predloga - ustavitev postopka - nepreklicna izjava
Izjave o umiku tožbe ni mogoče preklicati (tožnikove navedbe v pritožbi je mogoče razumeti tudi tako, da preklicuje izjavo o umiku tožbe). Ker je toženka privolila v umik tožbe, je sklep prvega sodišča o ustavitvi postopka pravilen.
zapuščina - dedni (nujni) delež - vračunanje daril - vračunanje daril dedičev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zaščitena kmetija
Vsakemu zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika. Enako velja za nujne dediče. Izjema so stroški za preživljanje dediča in njegovo obvezno šolanje; o tem, ali in koliko naj se vračunajo izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, pa odloči sodišče glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje. Isto pravilo se uporablja tudi takrat, ko je predmet dedovanja zaščitena kmetija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000676
OZ člen 270, 619. ZPP člen 254.
podjemna pogodba - pogodba o delu - plačilo računa - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenska mnenja - postavitev drugega izvedenca
V konkretnem primeru ni bilo potrebe po dopolnjevanju izvedenskega mnenja. Izvedenec je odgovoril na vse pripombe, ki jih je tožeča stranka podala na njegovo mnenje. Pritožbeno sodišče soglaša, da je izvedeniško mnenje popolno, razumljivo in preverljivo, zato ni potrebe po njegovem preverjanju s strani novega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00000817
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/5. Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 člen 5, 7. OZ člen 1, 1/2, 352, 352/1. ZOSRL člen 24, 162, 162/4.
spori majhne vrednosti - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost letalskega prevoznika - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - letalski prevoz - letalski prevoznik - mednarodni letalski prevoz - prevoz potnikov v zračnem prometu - nacionalno in evropsko pravo - dogovor o izbiri prava - pavšalna odškodnina - zastaranje terjatve - zastaranje tožbenega zahtevka - zastaralni rok - zastaranje odškodninske terjatve - rok za zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje terjatev iz prevozne pogodbe - pogodba o prevozu potnikov - pogodba o letalskem prevozu - kršitev pogodbe - škoda zaradi nepravilne izpolnitve - zamuda z izpolnitvijo
V zvezi z odškodnino potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov se glede zastaranja terjatev uporabi določba 162. člena ZOSRL, ki je specialni zakon na področju prevoza potnikov z letalom in določa, da vse terjatve iz prevoznih pogodb zastarajo v dveh letih.
ZD člen 212, 213, 213/1, 213/3. OZ člen 533, 533/1, 564, 564/1.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogodba o preužitku - kavza pogodbe - darilna pogodba
Spor o obsegu zapuščine med dediči terja prekinitev postopka.
Prekinitev postopka po napotitvi na pravdo traja, dokler pravda ni pravnomočno končana.
Vrednost danega in prejetega na podlagi pogodbe o preužitku ni nikdar merilo narave pogodbe - odgovor na vprašanje, ali je nek pravni posel darilna pogodba ali pogodba o preužitku, vselej daje kavza pogodbe.
materialna škoda - gradnja - dokazovanje z izvedencem - praktične izkušnje - merilo mejnega praga zadostne verjetnosti - tresljaji - neposredni vzrok škode - izključni vzrok
Ker za vzpostavitev zveze med nastalimi poškodbami tožnikove nepremičnine in tresljaji ob gradnji soseske zaradi zabijanja pilotov zadošča prag verjetnosti, ki presega 50%, je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja utemeljeno ugotovilo obstoj vzročne zveze med poškodbami v mansardnem stanovanju (pokanje knauf plošč), pritličnim stanovanjem (zidne razpoke) in otežkočenim zapiranjem vrat ter tresljaji zaradi zabijanja pilotov v času gradnje soseske.
Predmet dokazovanja z izvedencem niso le abstraktna pravila stroke, znanosti, temveč tudi izkušenj, ki so tako kot splošne življenjske izkušnje in splošno znana pravila znanosti, nujna za povezavo konkretnih dejstev v določen dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu.
Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.
ZPP člen 7, 14, 212. ZPPSL člen 80, 80/2. ZFPPIPP člen 102.
dokazno in trditveno breme - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - identično dejansko stanje - dokazovanje z listinami - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Ko je sodišče prve stopnje bilo seznanjeno s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, katere obstoj tudi pritožba ne zanika, je nad procesno dolžnostjo tožeče stranke, da svoje trditve dokazno podpre (7.člen ZPP1 v zvezi s 212. členom ZPP2 ) pretehtala vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanj in kazenske odgovornosti storilca, ki obstaja, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo odločeno v kazenskem postopku. Sodišče je zaradi vezanosti na kazensko obsodilno sodbo sodišča pri identičnem dejanskem stanju, smelo samo pridobiti obe kazenski sodbi in s tem ni kršilo procesnih predpisov v škodo toženca. Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Pravdno sodišče teh dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Pa tudi sicer velja, da je pravna narava instituta vezanosti na kazensko obsodilno sodbo po 14. členu ZPP večplastna in ne gre niti za dokazno pravilo (saj se ne nanaša le na dejstva, vezanost na sodbo pa ne učinkuje ne kot na listino temveč kot na odločitev) niti ne gre za učinek pravnomočnosti v ožjem smislu. Gre za učinek vezanosti, ko se v dveh zaporednih postopkih odloča o različnih pravnih posledicah, ki pa obe izvirata iz istega historičnega dogodka.
Če torej pri institutu vezanosti na kazensko obsodilo sodbo ne gre niti za dokazno pravilo niti za vezanost na listino, je sodišče smelo samo pridobiti kazenski obsodilni sodbi, s tem pa ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka kot mu zmotno očita pritožba niti ni posledično tožencu bila kršena ustavna pravica po 22. členu Ustave RS.
V konkretni zadevi, v kateri se tožencu očita protipravno ravnanje v času, ko je bil stečajni upravitelj pri tožeči stranki in ji posledično povzročil škodo v višini vtoževanega zneska, prej navedeno pomeni, da toženec potem, ko je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki izhaja iz identičnega dejanskega stanja, ne more več podati ugovora, da storjeno dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, pravdno sodišče je vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica. Obstoj predpostavk po kazenskem pravu utemeljuje sklep, da te predpostavke obstajajo tudi po strožjih merilih civilnega prava ali drugače povedano, odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Identičnost dejanskega stanja v kazenski zadevi s pravdno zadevo je mogoče ugotoviti le tako, da se ne sledi le izreku kazenske sodbe, temveč obrazložitev kazenske sodbe nujno predstavlja podporo izreku in šele na ta način je mogoče pravilno ugotoviti dejansko stanje.
Ob pravilnem branju kazenske obsodilne sodbe pa se pokaže, da jo kazensko sodišče ugotovilo to, kar je povzelo sodišče prve stopnje in tudi vse, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko presodilo, da toženec ni ravnal kot se pričakuje od povprečno skrbnega stečajnega upravitelja, od katerega se pričakuje, da ve in bi moral vedeti, da stečajna masa ni namenjena vlaganjem, nalaganjem, investiranju ali celo finančnemu špekuliranju, ampak poplačilu upnikov in bi v skladu s tem namenom tudi moral delovati, čeprav je v danem obdobju mogoče pričakovati visoke donose pri določenih vlaganjih, nalaganjih, investiranju ali celo finančnem špekuliranju.
ZFPPIPP člen 301, 301/8. ZPP člen 325, 326, 337, 337/1.
prijava terjatve v stečajnem postopku - priznana terjatev - zavrženje tožbe - stroški postopka - dovoljene pritožbene novote - pravni interes za vodenje postopka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - samostojna pritožba - dopolnilni sklep o stroških
Glede na pravočasno prijavo vtoževane terjatve in njeno priznanje v stečajnem postopku, bi sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje pravde o tej terjatvi.
Dopolnilni sklep je samostojni sklep o delu zahtevka in se njegova vsebina lahko izpodbija le s pritožbo, vloženo zoper ta sklep.
začetek postopka osebnega stečaja - odločanje o začetku stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika - trditveno in dokazno breme - domneva o insolventnosti dolžnika
Če je dolžnik zaposlen ali ne, nikakor ni dokazal, da bi prejemal take zneske, iz katerih bi lahko poplačal svoj dolg.
Tudi če bi dolžnik vso svojo bruto minimalno plačo porabil za poplačilo upnikove terjatve, bi za to porabil več kot 10 let, to pa seveda ne pomeni, da je v določenem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, pri čemer iz 14. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon kot "določeno obdobje" predvideva rok dveh mesecev, nikakor pa ne več let.
Domneva je seveda izpodbojna, pri čemer pa je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da ima dovolj premoženja za poplačilo svojih obveznosti, kot je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje.
Upniku ni mogoče odreči interesa za začetek stečajnega postopka. Z začetkom stečajnega postopka namreč začne delati tudi stečajni upravitelj, ki podrobno preveri stanje dolžnikovega premoženja in bedi nad njegovim unovčenjem, odpirajo pa se tudi možnosti vložitve izpodbojnih tožb v smislu pododdelka 5.3.4 ZFPPIPP.
Ker iz Pogodbe same izhaja, da je njena priloga seznam osnovnih sredstev, materiala, trgovskega blaga, polizdelkov in nekurantnega blaga, obe stranki pa sta Pogodbo s tako vsebino podpisali, po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen sklep sodišča prve stopnje, da predmet obveznosti med strankama ni bil določen. Predmet obveznosti mora biti določen, vendar pa zadošča tudi, če je določljiv. Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi jo je mogoče določiti.
Tožena stranka bi morala v primeru, da bi zahtevala znižanje kupnine, določno navesti katerih predmetov ni dobila ter kateri predmeti so imeli napake, določno navesti delež zmanjšane vrednosti predmeta izpolnitve in zahtevek za znižanje kupnine ustrezno ovrednotiti po posameznih postavkah. Ker tožena stranka teh trditev ni konkretizirala, prav tako pa tudi ni podala določenega zahtevka, svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Tožeča stranka je toženo stranko na nekonkretiziranost njenih navedb opozorila že tekom postopka na prvi stopnji, zato dodatno opozorilo sodišča v tej smeri ni bilo potrebno.
Ob tem je pritožnik pritožbo, ki je vsebovala tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pravilno posredoval Okrožnemu sodišču v Kranju, tako da tudi iz tega izhaja, da je bilo dovolj jasno, katero je tisto sodišče, ki ga je pozvalo na dopolnitev predloga in ki mu torej mora dopolnitev tudi poslati. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da bi pritožnik dopolnitev predloga pomotoma poslal nepristojnemu sodišču.