Če lahko upnik brez privolitve dolžnika delno umakne predlog za izvršbo, mu sodišče prve stopnje ne rabi vročati delnega umika predloga in dolžnik se o tem ne rabi izjasnjevati.
vlaganja v nepremičnino - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - skupna gradnja - ustni dogovor - pridobitev (so)lastninske pravice - izjava - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - posamezni del stavbe - podredni tožbeni zahtevki - denarni zahtevek - kondikcijski zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - pogodba o skupni gradnji
Tožnik ni dokazal, da bi se s pokojnim dogovoril, da bo zaradi vlaganj pridobil solastninsko pravico na nepremičninah.
Zgolj soglasje oziroma dovoljenje lastnika nepremičnine, da sme drugi vlagati v njegovo nepremičnino, še ne pomeni dogovora, da bo s tem graditelj pridobil (so)lastninsko pravico.
Ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe ni manj, temveč nekaj drugega, kot zahtevana ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini, na kateri stavba stoji.
Tožnik še vedno uporablja nepremičnino in ni izgubil posesti. Tako ni uspel dokazati svojega prikrajšanja kot elementa kondikcijskega zahtevka.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - zmožnost plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2816/2010-III-87 z 19. oktobra 2016, ki je postal pravnomočen, je bilo tožniku naloženo plačilo sodne takse v skupni višini 2.053,14 EUR. Tako je sodišče prve stopnje odločilo (potem ko je ugotovilo, da je tožnik v tem postopku na podlagi sodne poravnave in sodbe prejel 70.751,28 EUR, kar mu je tožena stranka že plačala), ker je tožnik, ki je bil oproščen plačila taks v tem postopku, s tožbo uspel (le) delno, na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pa pridobil premoženje, ki presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila sodnih taks (četrti odstavek 15. člena ZST-1). Smisel citirane določbe je v tem, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Če tako stanje nastopi šele po koncu postopka, je treba takrat tudi plačati sodno takso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000575
OZ člen 33, 33/1, 33/6, 112, 112/1. ZPP člen 319.
predpogodba - kršitev predpogodbe - spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe - razveza pogodbe - rok za izpolnitev obveznosti - rok za sklenitev glavne pogodbe - res iudicata - pravnomočno razsojena zadeva
Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne.
Ni mogoče zahtevati razveze pogodbe, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila.
Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.
Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba, in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003382
ZIKS-1 člen 12, 12/3. KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 129a.
alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - pravočasnost predloga
Če obsojenec še ni začel prestajati kazni, se za presojo pravočasnosti njegovega predloga za alternativni način izvršitve kazni z zaporom ob koncu tedna uporablja določba 129.a člena ZKP.
Pogoji za odločanje po tretjem odstavku 12. člena ZIKS-1 so izpolnjeni, ko obsojenec v zavodu nastopi kazen, katere izvršitev predlaga z zaporom ob koncu tedna.
ZFPPIPP člen 22, 121, 121/1, 126, 126/1, 309, 309/3. ZPP člen 343, 343/4.
sklep o preizkusu terjatev - pravni interes za pritožbo - izločitveni upnik - dopustnost pritožbe - pravica do pritožbe - izločitvena pravica - lastninska pravica - dovoljenost pritožbe - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice - ni pravnega interesa za pritožbo
Z izpodbijanim sklepom je odločeno le o prijavljeni izločitveni pravici upnika Mestna občina ... na parc. št. 1... k.o. X, na kateri pa svoje izločitvene pravice pritožnik ne uveljavlja.
Ker pritožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja denarne terjatve, da bi zaradi čimboljšega poplačila le-te težil k čim večjemu obsegu stečajne mase, se pokaže, da izpodbijana odločitev v njegov pravni položaj ne posega. Pritožniku zato pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep ni mogoče priznati.
predlog za obnovo postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - pravni interes za obnovo postopka - postopek za delitev solastnine - predujem za stroške izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - domneva o umiku predloga v nepravdnem postopku - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - brezplačna pravna pomoč
Predlagatelj je dosegel odobritev plačila stroškov za izvedenca preko brezplačne pravne pomoči šele po izčrpanju rednih in izrednih pravnih sredstev v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Izdana odločba službe BPP zanj predstavlja ugodno odločitev in s tem njegov pravni interes za obnovo postopka, ki je bil ustavljen zaradi domneve umika predloga (neplačilo predujma za izvedenca v postavljenem roku).
navedba stranke v odločbi - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - pravilna vročitev
Za učinkovanje sklepa je bistveno, da je jasno, na koga se nanaša (kdo je resnični naslovnik), pri čemer pa lahko tudi pomotna označba za tak namen še vedno zadošča skupaj z drugimi podatki o naslovniku, zlasti, če je resnični naslovnik sklep sprejel brez pripomb (podpisal vročilnico kljub napačni označbi). Ker pravilna navedba dolžnika bremeni upnika, ko poda predlog za izvršbo (drugi odstavek 41. člena ZIZ), je na njem tudi trditveno in dokazno breme glede navedene povezave in morebitne napake v označbi.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - finančno poslovanje - protipravno pridobljena premoženjska korist
Obdolženi res ni bil zaposlen v sindikatu, je pa opravljal funkcijo, ki je neločljivo povezana z njegovo zaposlitvijo. Kot predsedniku sindikata so mu bila zaupana sredstva sindikata, to zaupanje pa je obdolženi izkoristil pri finančnem poslovanju sindikata, ko je v nasprotju z danim pooblastilom razpolagal s finančnimi sredstvi sindikata.
Obdolženi je s tem, ko si je protipravno prilastil denarna sredstva sindikata, ki so mu bila zaupana v okviru finančne dejavnosti sindikata, nedvomno izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - dohodki iz premoženja
Sodišče mora pri svoji odločitvi presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001233
ZVEtL člen 23a, 23a/5, 23a/6. ZPP člen 253, 253/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - elaborat - primerna strokovna podlaga - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pravica stranke do izjave - izvedensko mnenje - seznanitev z izvedenskim mnenjem - vročitev izvedenskega mnenja - vročitev elaboratov - opustitev vročitve - pripombe strank na izvedensko mnenje - pripombe na elaborat - obrazložitev izvedenskega mnenja - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročitev elaborata na podlagi podatkov v spisu ni izkazana. Z opustitvijo vročitve je sodišče predlagateljicama onemogočilo, da se seznanita z izdelanim elaboratom in da se do njega opredelita ter podata morebitne pripombe pred izdajo izpodbijane odločitve.
Sodišče se mora do pripomb na izvedensko mnenje opredeliti in navesti, zakaj pripombe niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni. Obrazložitev izvedenskega mnenja mora biti zato jasna, razumljiva in celovita, takšna torej, da omogoča preizkus in kritično presojo.
podjemna pogodba - adaptacija stanovanja - plačilo dodatnih del - trditveno in dokazno breme
Tožnica je tista, ki bi morala voditi gradbene dnevnike oziroma razpolagati z ustrezno dokumentacijo, iz katere bi bilo jasno razvidno, kaj konkretno je bilo na stanovanju opravljeno. Pomanjkljive dokumentacije tako ne more nadomestiti izvedensko mnenje, zlasti ob dejstvu, da je bilo izdelano na predlog toženke, ki je z njim uspela izpodbiti tožničine trditve.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - ugotovitveni zahtevek - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - nepremičnine v družbeni lastnini - priposestvovanje - dobrovernost posesti - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe - arondacijska odločba - ustna pogodba - konvalidacija
Pravica uporabe na zemljiščih v družbeni lastnini se je lahko pridobila tudi (zgolj) izvenknjižno oziroma vpis v zemljiško ni bil pogoj za njeno pridobitev.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 317, 317/1, 374/8, 374/13. ZPP člen 187, 187/3.
osebni stečaj - razdelitev premoženja upnikom - sprememba upnika - sklep o končni razdelitvi - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - razdelitvena masa - subjektivna sprememba tožbe
Novi upnik mora prevzeti postopek v tistem stanju, v katerem stopi vanj.
Informativno ponujena cena po prvem odstavku 328. člena ZFPPIPP, na katere uporabo se sklicuje pritožnik, ne predstavlja ocenjene vrednosti premoženja, pač pa je pomembna le za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
ZD člen 48, 48/1, 56, 165. ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-8.
prošnja za preložitev obravnave - zdravniško opravičilo - pravica do sodelovanja v postopku - načelo kontradiktornosti - kršitev pravice do izjave - prekluzija - prekluzija v zapuščinskem postopku - sporna dejstva - odstop dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - način vračunanja darila in volila
Pritožnica je pisno predlagala preložitev narokov za zapuščinsko obravnavo, razpisanih za 11. 2. 2016 in 27. 6. 2016. K predlogoma za preložitev obravnave je priložila tudi zdravniški opravičili, izdani na predpisanem obrazcu. Sodišče prve stopnje je navedena naroka opravilo v nenavzočnosti pritožnice, ne da bi upoštevalo oziroma odločilo o njenih predlogih za preložitev obravnave. S tem je bilo pritožnici onemogočeno sodelovanje na obravnavah, zaradi česar je podana (smiselno) uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
sodni izvedenec - odmera nagrade in stroškov izvedencu - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja
Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00004622
ZPrCP člen 107, 107/10, 107/12.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - odreditev strokovnega pregleda - pravica do izjave - pravica do obrambe - predlog za zaslišanje izvedenca - nov dokazni predlog
Če hitri test na slino (DrugWipe6S) ne izkazuje prisotnost prepovedanih substanc v slini, je zato v nadaljevanju izrednega pomena strokovno izveden preliminarni postopek, pri čemer pa ni dvoma, da je že pozitiven rezultat hitrega testa lahko podlaga za odreditev strokovnega pregleda, saj v takem primeru obstaja utemeljen sum vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, o čemer se je doslej poenotila tudi že sodna praksa. Zagotovo pa oba postopka, tako hitri test (s sredstvom ali napravo) in predpisan preliminarni postopek za prepoznavo znakov (kar ponuja že gramatikalna razlaga določbe sedmega odstavka člena 107 ZPrCP) zagotavljata temeljitejšo presojo v zvezi z obstojem suma za odreditev strokovnega pregleda, pri čemer pa se hitri test, ki tudi ne zazna prisotnosti vseh (tudi najbolj pogostih) drog, lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov. Faza ugotavljanja obstoja zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda pa je po oceni pritožbenega sodišča in kot v svojih pritožbenih navedbah pravilno opozarja tudi pritožba, z vidika pravne varnosti udeležencev v cestnem prometu pomembna tudi z vidika morebitne prekoračitve oziroma zlorabe pooblastil s strani državnega aparata, ki tak preizkus opravlja. Nobenega dvoma ni, kot najprej pravilno obrazloži prvo sodišče, da je voznik, ki mu policist odredi strokovni pregled zakonito, dolžan tako odredbo policista nedvomno spoštovati in se po njej ravnati. Takšni postopki pa ne izključujejo nasprotnega dokazovanja v smeri, da je policist predhodni postopek lahko izvedel tudi pomanjkljivo, saj je namreč ugotavljanje simptomov na podlagi prej navedenega pravilnika prepuščeno njegovim subjektivnim zaznavam, ki pa so lahko tudi pomanjkljive.
ZFPPIPP člen 301, 301/8. ZPP člen 325, 326, 337, 337/1.
prijava terjatve v stečajnem postopku - priznana terjatev - zavrženje tožbe - stroški postopka - dovoljene pritožbene novote - pravni interes za vodenje postopka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - samostojna pritožba - dopolnilni sklep o stroških
Glede na pravočasno prijavo vtoževane terjatve in njeno priznanje v stečajnem postopku, bi sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje pravde o tej terjatvi.
Dopolnilni sklep je samostojni sklep o delu zahtevka in se njegova vsebina lahko izpodbija le s pritožbo, vloženo zoper ta sklep.
sklenitev sodne poravnave - vrnitev dela plačane sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse - vmesna sodba - več tožencev - delna sodba
Dejstvo, da je med pravdo bila izdana vmesna sodba o temelju odškodninskega zahtevka med tožečo stranko in toženo zavarovalnico, nato pa je bila sklenjena sodna poravnava, ne pomeni, da tožeča stranka nima pravice do povračila 2/3 sodne takse po tarifni številki 1112 ZST-1. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep spremeniti tako, da se tožeči stranki, ki je sklenila poravnavo s toženo stranko, ustrezni del takse vrne.
ZIZ člen 34, 34/1, 34/3. OT tarifna številka 27, 27/7, 27/7-3, 39, 39/4.
izvršilni stroški - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
V izključni dispoziciji upnika je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev (tretji odstavek 34. člena ZIZ). Po prvem odstavku 34. člena ZIZ mora sodišče upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev slediti. Iz tega razloga upniku predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ni potrebno z ničemer utemeljevati ali obrazlagati, razen, da navede sredstvo.