DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0086833
ZPND člen 5, 19, 21, 22d. SZ-1 člen 110, 160. ZIZ člen 71. ZNP člen 35.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja – začasna odredba – predlog za izdajo začasne odredbe
Na podlagi 7. člena najemne pogodbe ima predlagateljica pravico do uporabe stanovanja. Ker se je predlagateljica izselila iz stanovanja zaradi nasilja nasprotnega udeleženca in zato ne more uporabljati neprofitnega stanovanja, okoliščine, da si je najela drugo stanovanje, da je trdila, da ji ne gre za stanovanje, marveč za pravico, niso odločilne. Odločilno je nasilje nasprotnega udeleženca, zaradi katerega predlagateljica ne more izvrševati pravic, ki ji pripadajo.
Poseben predlog za izdajo začasne odredbe v postopkih iz ZPND zato ni potreben. Nobenega dvoma pa ni, da ni dovoljen predlog za začasno odredbo nasprotnega udeleženca, v katerem predlagal odlog izvršbe, zaradi izrečenega ukrepa v sklepu, ki je bil izdan na podlagi 22d. člena ZPND.
V odškodninskem primeru mora stranka natančno in konkretno pojasniti, katera so tista ravnanja, ki jih šteje za protipravna in ki naj bi mu povzročila škodo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - pobeg s kraja nesreče - ustrezen način obveščanja - vsebina zavarovalnih pogojev
Toženec v tem primeru ni kršil zavarovalnih pogojev. Zavarovalni pogoji ne vsebujejo zahteve, da bi toženec moral o nastali škodi obvestiti policijo in njej pustiti svoje podatke.
Toženec ni pobegnil s kraja nezgode. Potem ko je pri vožnji mimo oplazil parkirano oškodovankino vozilo, je ustavil in skupaj s svojim delovodjem brez uspeha poizvedoval na dveh naslovih v neposredni bližini kraja nezgode; nazadnje sta ji na vozilu pustila listek s svojimi podatki, kar sta potrdila tudi očividca, ki ju omenja policijsko poročilo o prometni nesreči. Takšen način obveščanja je bil v danih razmerah povsem primeren.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pri toženi stranki je bil podan razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prilagoditve delovnih mest kadrovski strukturi, povezani s sofinanciranjem programa tožene stranke s strani ministrstva in posledično ukinitvi dotedanjih delovnih mest sodelavca v programih.
zamudna sodba - nepopoln odgovor na tožbo - fikcija vročitve
Toženec je pravočasno odgovoril na tožbo, vendar je odgovor posredoval sodišču samo v enem namesto v dveh izvodih. Ker se na sklep z dne 15. 9. 2015, s katerim ga je sodišče prve stopnje pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda odgovora na tožbo, ni odzval, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice, je sodišče skladno s pooblastilom iz petega odstavka 108. člena ZPP odgovor utemeljeno zavrglo.
ZDR-1 člen 33, 37, 87, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 257, 257/3.. ZJU člen 93.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do posameznih kršitev pogodbenih obveznosti, ki jih je tožena stranka očitala tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje bi moralo za vsako posamezno kršitev ugotoviti, v čem je bila kršitev ter kateri predpis je tožnica s svojim ravnanjem kršila. Teh ugotovitev sodba sodišča prve stopnje nima, zato je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Vrhovno sodišče RS je v sodni praksi že zavzelo stališče, da sodišče presoja opis kršitve v odpovedi in ni vezano na samo kvalifikacijo kršitve v odpovedi. Vendar pa je v primeru, če sodišče ugotovi, da ravnanje delavca nima znakov očitanega kaznivega dejanja in kršitev opredeli kot kršitev iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, potrebno upoštevati, da je izredno odpoved iz tega razloga mogoče podati le v 30 - dnevnem subjektivnem in 6 - mesečnem objektivnem roku.
pojem nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Ugotovljene okoliščine, da je tožnici, ki se je gibala pod pomičnim odrom, padel na glavo stropni profil (pločevinasta palica dolga 3 do 4 metre, težka približno 1 kg), ki je zdrsnil iz rok delavcu, ki je stal na pomičnem odru, ne morejo biti podlaga za uporabo pravila o objektivni odškodninski odgovornosti.
ZPP člen 13, 17, 44, 181, 181/1, 181/3, 274, 274/1.. ZDR člen 42.
ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožba v delu, ki se nanaša na ugotovitveni zahtevek, da vse od 1. 1. 2013 pri toženi stranki dejansko opravlja dela delovnega mesta z nazivom samostojni strokovni sodelavec I, ni dopustna. Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom oziroma samostojno ugotovitveno tožbo ni dopustno zahtevati zgolj ugotovitve obstoja dejstva. Zato je sodišče prve stopnje takšen ugotovitveni zahtevek na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
Izstavitev pogodbe o zaposlitvi na podlagi 17. člena ZDR-1 ima delavec pravico zahtevati, če pisna pogodba ni sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa delavec opravlja drugo delo. Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno.
Ne glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavcu na podlagi 44. člena ZDR-1 (enako je določal prej veljavni 42. člen ZDR) zagotoviti ustrezno plačilo za dejansko opravljeno delo.
ZPP člen 153, 153/2, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1, 52/1-2, 52/1-3, 52/1-4.
nagrada in stroški izvedenca – nagrada za ustno podajanje izvedenskega mnenja – zahtevnost izvedenskega mnenja – založitev predujma
Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti mnenja. Izvedenki nista obrazložili, zakaj menita, da sta upravičeni do nagrade za podajo izjemno zahtevnega mnenja, saj mnenje izvedenk ne odstopa od primerljivih primerov v tovrstni sodni praksi, v kateri se izvedencu prizna nagrada za izdelavo zelo zahtevnega mnenja. Ker gre za vprašanje odločanja o koristih otroka, gre po mnenju pritožbenega sodišča sicer za zelo zahtevno mnenje, kljub temu pa ne doseže kriterija izjemno zahtevnega mnenja.
ZDR-1 člen 4, 18, 118, 130, 131, 200, 202.. ZDR člen 4, 130, 131.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - ugotovitveni zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo - stroški prevoza na delo in z dela
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je po svoji naravi ugotovitveni zahtevek, ugotovitveni zahtevki pa niso združljivi z institutom zastaranja kot enega od načinov prenehanja pravice zahtevati izpolnitev obveznosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so v vtoževanem obdobju obstajali vsi elementi delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, zato je na podlagi 18. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da je v vtoževanem obdobju med tožnico in toženo stranko obstajalo delovno razmerje.
ZDR člen 18, 83, 83/2, 83/3, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118.. KZ-1 člen 197, 197/1, 197/2. 118/2.. ZJU člen 83, 83/8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - šikaniranje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je tožnik izvajal psihično nasilje nad podrejenim delavcem s tem, ko mu je s povzdignjenim glasom in pred sodelavci očital nesposobnost, da ga je povozil čas in mu ni pustil do besede, niti ga ni pustil iz pisarne, čeprav ga je podrejeni za to prosil z obrazložitvijo, da je zelo vznemirjen. To ravnanje tožnika je tudi po stališču pritožbenega sodišča treba opredeliti kot psihično nasilje (ki je ena od izvršitvenih oblik šikaniranja na delovnem mestu), saj je tožnik s takšnim odnosom do podrejenega, ki je zaradi svoje žaljivosti in posmehljivosti povsem neprimeren v smislu komunikacije med nadrejenim in podrejenim delavcem (obenem pa tudi ponižujoč). Tožnikovo šikaniranje na delovnem mestu je pri podrejenem povzročilo ponižanje in prestrašenost, zato so bili v zvezi s tem ravnanjem tožnika izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja po 197. členu KZ-1.
Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali obnašanje, ki je usmerjeno proti določenim delavcem na delovnem mestu (ali v zvezi z delom). Sodišče prve stopnje je tožnikova ravnanja, usmerjena proti podrejeni, ki je bila vodja pravnega sektorja (grobo poseganje v njen položaj vodje, v njeno strokovnost in položajno avtoriteto z odvzemom pooblastil; obveznost pisanja poročil o opravljenem delu na vsake pol ure dela z vnašanjem križcev v tabele; dnevno pošiljanje osnutkov opravljanega dela v tem dnevu; ...) kot celoto pravilno opredelilo kot trpinčenje, ne glede na to, ali so bila ta posamezna ravnanja tožnika zakonita ali ne. Ker je sodišče prve stopnje v postopku ugotovilo tudi, da je bila podrejena zaradi teh ravnanj tožnika prestrašena in ponižana, je utemeljeno zaključilo, da so bili v zvezi s tem ravnanjem tožnika izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja po 197. členu KZ-1
Izračun zavarovalne vsote oziroma valorizacija je matematični postopek in s tem del materialnega prava.
Ko gre pa v pravdi za problem valorizacije zavarovalne vsote, sodišče valorizira zavarovalno vsoto z uporabo dogovorjenega količnika (npr. indeksa zaradi zavarovanja življenjske ravni oškodovanca po 396. členu ZOR). To velja tudi v primeru, ko je zavarovalna vsota, ki jo je treba upoštevati, med pravdnima strankama nesporna, kakor tudi v primeru, ko je ta zavarovalna vsota predmet dokazovanja.
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine. Določba 1. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami na obveznost tožene stranke za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo nima vpliva, saj Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah.
posest - motenje posesti - sodno varstvo posesti - posestno varstvo - zadnje stanje posesti - nastalo motenje - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - izključna posest - posest parkirišča - izključujočnost posesti na parkirnem prostoru - izvrševanje posesti - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev predlaganih dokazov - razlog za zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve predlaganih dokazov
Sodišče prve stopnje bi moralo obravnavati toženkine navedbe o kontinuirani uporabi spornega parkirnega mesta ob prihodih v stanovanje, saj je z njimi nasprotovala s strani tožnikov zatrjevani izključni posesti spornega parkirnega mesta (in vztrajala, da je bilo sporno parkirno mesto ves čas tudi v posesti njene družine). Okoliščine konkretnega primera terjajo ugotavljanje dejanske oblasti nad spornim parkirnim mestom (ki sta jo s trditvami o uporabi spornega parkirnega mesta zatrjevali obe pravdni stranki) v daljšem časovnem obdobju pred zatrjevanim motilnim dejanjem.
prisilna poravnava – ovire za poenostavljeno prisilno poravnavo – univerzalno pravno nasledstvo – predlagatelj stečajnega postopka kot stranka predhodnega postopka poenostavljene prisilne poravnave – pripojitev
Dolžnik kot prevzemna družba je še pred izpolnitvijo obveznosti prevzete družbe na podlagi potrjene prisilne poravnave vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Procesna ovira za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave po 221.c členu ZFPPIPP je tudi ovira iz 1. točke prvega odstavka 140. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da postopek poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljen, če je vložen pred potekom treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave. S statusno spremembo pripojitve si prevzemna družba tej zakonski procesni oviri ne more izogniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je tožena stranka navedla, da je tožnik spornega dne, ko je bil v bolniškem staležu zaradi poškodbe palca na nogi, igral na zabavi srečanja sošolcev v gostišču in s tem opravljal dejavnost, ki ni strogo sodila v okvir navodil zdravnika. S tem bi se lahko tožniku poslabšalo zdravje in posledično podaljšal bolniški stalež, kar bi imelo za delodajalca škodljive posledice, tožnikovo ravnanje pa pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi prič, da tožnik ni izvajal nedovoljenih obremenitev noge in ugotovitve izvedenca medicinske stroke ter osebnega zdravnika, da tožnik z udeležbo na obletnici mature, ni kršil navodil zdravnika in udeležba na zabavi ni vplivala na podaljšanje bolniškega staleža, pravilno zaključilo, da tožena stranka očitane kršitve tožniku ni dokazala.
Pritožba utemeljeno izpodbija presojo sodišča prve stopnje, da tožnik ni verjetno izkazal obstoja pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Ob upoštevanju dejstva, da je tožnikov poslovni lokal v poslovnem objektu, sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo zatrjevanega dejstva (ki je tudi verjetno izkazano), da ima tožnik potrdilo za izvajanje dejavnosti izven časa, ko so sicer odprti dostopi, oziroma vhodi v poslovni objekt, ter da je z zatrjevanimi ravnanji toženec preprečil dostop do poslovnih prostorov v času od 13.00 ure v soboto do 8.00 ure v ponedeljek in čez teden v nočnem času tožniku, kot najemniku gostinskih prostorov in tudi gostom ter s tem izvajanje dejavnosti. S takim ravnanjem toženec gotovo ni ravnal v interesu tožnika kot najemnika, sodišče prve stopnje je zato toženčevo ravnanje zmotno ocenilo kot ravnanje v korist lastnikov in najemnikov. Po presoji pritožbenega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo glede na določbo 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ opraviti tehtanje med neposrednimi neugodnimi posledicami za tožnika v primeru neugoditve predlagani začasni odredbi in med neposrednimi neugodnimi posledicami za toženca ob ugoditvi predlagani začasni odredbi, česar še ni storilo v posledici zmotne uporabe te zakonske določbe.
ZDR člen 126, 127.. ZDR-1 člen 128, 128/1, 134, 167, 167/1.. ZZVZZ člen 80, 81.
nadurno delo - bolniški stalež - bruto plača delavca
Glede obračuna plače za september 2015 tožena stranka ni upoštevala, da je bil tožnik v bolniškem staležu. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je šele sodišče v tem sporu priznalo tožniku bolniški stalež. Po določbah 80. in 81. člena ZZVZZ lahko le osebni zdravnik ugotavlja nezmožnost za delo do 30 dni. Iz potrdila o upravičeni zadržanosti od dela izhaja, da je bil tožnik v času od 10. 9. 2015 do 30. 9. 2015 začasno nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov. Navedeno pomeni, da je bil upravičeno odsoten z dela, kot določa prvi odstavek 167. člena ZDR-1. V času začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov, ki je v tožnikovem primeru trajala 60 ur, ni bila mogoča kompenzacija viška ur. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik v času prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki ni izrabil viška 257 ur. Te ure bi mu morale biti plačane v mesecu, v katerem mu je prenehalo delovno razmerje. Zamuda tožene stranke s plačilom viška ur je nastala z dnem 19. 11. 2015 in ne na dan prejema bolniškega lista, saj je v pogodbi o zaposlitvi določen plačilni dan 18. dne v mesecu za pretekli mesec, enako pa določa tudi 134. člen ZDR-1.
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot Smučarska zveza Slovenije – Združenje smučarskih panog ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost), ni zveze.