Toženka je tožniku v spornem obdobju brez pravne podlage obračunavala nižjo osnovno mesečno plačo od plače, dogovorjene in določene v pogodbi o zaposlitvi, saj toženka ni dokazala obstoja dogovora o nižji plači. Zato je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo terjatev iz naslova razlike v plači.
Tožena stranka je sporno infrastrukturo zgradila leta 1987, takrat pa se je vrednost nepremičnine zmanjšala. Ker tega leta tožeča stranka še ni bila lastnica sporne nepremičnine, tožeča stranka ni oškodovanec v smislu prvega odstavka 131. člena OZ. Njej se namreč premoženje ni v ničemer zmanjšalo, kot navadno škodo opredeljuje 132. člen OZ. Premoženje se je zmanjšalo kvečjemu tedanjemu lastniku te nepremičnine ob izgradnji kanalizacije, ne pa tožeči stranki, ki je nepremičnino v takšnem stanju pridobila šele leta 2013. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožba tožeče stranke v obravnavanem delu neodpravljivo nesklepčna.
Oškodovanec ima pravico do izbire med dvema možnima načinoma povrnitve škode - vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali plačilom denarne odškodnine. Tožeča stranka je poškodovano kanalizacijo sama sanirala, v predmetnem sporu pa od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov sanacije. S tem je izbrala svoj zahtevek v smislu četrtega odstavka 164. člena OZ. Zato so materialnopravno zmotna pritožbena izvajanja, da bi tožeča stranka morala toženi stranki dopustiti oziroma ji dati možnost, da sama sanira poškodovano kanalizacijo.
Sodišče ni dolžno iz nasprotujočih si trditev pravdne stranke po uradni dolžnosti iskati tistega sklopa navedb, ki bi bil za to pravdno stranko najugodnejši. V takem primeru je za manj ugoden razplet postopka odgovorna stranka sama, ki je takšne trditve podala.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - aktivna legitimacija upnika - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec kot dedič odgovoren za dolg zapustnice na podlagi 142. člena ZD. Zavarovalnica tako pravilno na podlagi cesije terja zavarovalnino, ki jo je izplačala banki, pri kateri je zapustnica imela odprt račun.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000816
ZOZP člen 18, 18/1. OZ člen 165, 165/1, 352.
obvezna zavarovanja v prometu - obvezno avtomobilsko zavarovanje - invalidsko zavarovanje - pravica do invalidnine - mesečna renta - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - primanjkljaj kot škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja (vložitev tožbe) - sprememba tožbe - zapadlost odškodninske obveznosti - poravnava
Prvi odstavek 18. člen ZOZP trenutek nastanka pravice do uveljavljanja odškodninskega zahtevka določa tako, da lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahteva poplačilo šele potem, ko so ostali oškodovanci že poplačani. Ostali oškodovanci imajo torej prednost pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dokler ostali oškodovanci niso poplačani niti še ni jasno, kolikšen bo ostanek od zavarovalne vsote in tudi ne, če ga bo sploh kaj. Zato zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne more biti po višini opredeljen, še preden so ostali oškodovanci poplačani. Do takrat tudi ne more niti nastati, niti zapasti, saj obseg škode še ni znan.
Ker gre za izračun škode, ki bi sicer v prihodnosti šele nastajala, si je pri konkretnem izračunu potrebno pomagati s predvideno preostalo delovno dobo. Položaja, ko toženi stranki izguba še ni nastala, vendar pa je gotovo, da bo nastala, in jo je mogoče celo že številčno opredeliti, ZOZP ni uredil. Nastala je zakonska praznina, ki jo je treba zapolniti. Zapolni se lahko tako, da se, enako kot zahtevek tožeče stranke, kapitalizira tudi odškodnino, ki jo bo morala plačevati tožena stranka v obliki rente.
odpravnina - stečajni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sprememba delodajalca - prenosnik - prevzemnik
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za (solidarno) plačilo denarnih terjatev iz naslova delovnega razmerja pri družbi A. d. o. o. v razmerju do tožene stranke, ki je po trditvah tožnika prevzela dejavnost družbe A. d. o. o. Pritožba zmotno meni, da ZDR-1 ne izključuje solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika za terjatve vseh delavcev do delodajalca prenosnika (tudi tistih, ki niso prešli k delodajalcu prevzemniku). Iz določbe 75. člena ZDR-1 jasno izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Zato ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 135, 137.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Glede prve tožniku očitane kršitve je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je njegovo ravnanje dne 2. 3. 2016, ko je s D.D. govoril s povišanim tonom in ji vrgel ključe, vendar ne šop ključev, sicer nedopustno in ni opravičljivo, vendar je tudi ravnanje D.D., ki je na tribuni pred občinstvom nanj kričala, enako nedopustno in neopravičljivo. Pravilno je štelo, da je tožnik v odnosu do delodajalca šibkejša stranka in da ga je D.D. s svojim kričanjem izzivala in ponižala pred ostalimi navzočimi na tribuni, kar izhaja iz izjave priče B.B., ki je bil na tribuni navzoč, in mu je bilo nerodno, ker je bil poleg, ko je D.D. kričala in tulila na tožnika. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožnik počutil osebno ogroženega in ponižanega, saj mu je D.D. dejala, da sta zaključila in da naj vrne ključe, kar je lahko pomenilo le prenehanja njegovega dela pri toženi stranki.
Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev sprejelo tudi na podlagi listin, ki jih je pridobilo od odreditvenega organa. S tem, ko sodišče prve stopnje zahtevane osebe A. V. ni seznanilo z navedenimi listinami, te pa so očitno vplivale na odločitev sodišča prve stopnje, da se ga preda Republiki Avstriji, mu je bilo onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku, saj se ni mogel izjaviti o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev. S tem je bila zahtevani osebi kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave R Slovenije.
Besedna zveza "fashion week" oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk "FW" označuje teden mode. "Fashion week" je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.
OZ člen 299, 378.. ZPIZ-2 člen 182, 182/1, 197.. ZPIZ-1 člen 276, 276/2.. ZUJF člen 143.. ZUP člen 224, 224/2.
nadomestilo za invalidnost - zakonske zamudne obresti - zamuda z izpolnitvijo - pravna praznina - III. kategorija invalidnosti
V 197. členu ZPIZ-2 je urejen le primer, ko je zavod v zamudi z izplačilom pokojninskih in invalidskih dajatev, priznanih z izvršljivo ustrezno, torej v dejanskem, materialnem in procesnem smislu pravilno ter zakonito odločbo. V določbi 197. člena niti v kakšni drugi določbi ZPIZ-2 pa ni urejen primer, ko je zavod denarno dajatev (ali dajatev v višjem znesku) dolžan izplačati za nazaj na podlagi upravne odločbe o priznanju pravice ali po odločbi sodišča.
Po uveljavitvi ZPIZ-2 je nastalo pravno praznino potrebno zapolniti z analogijo legis in ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer podobna v bistvenih lastnostih. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite, torej tudi pravočasne upravne odločbe, potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko je dajatev s prepozno prvostopenjsko upravno odločbo priznana za nazaj, tako da od dajatev, ki bi v primeru izdaje ustrezne oziroma pravočasne odločbe zapadle pred potekom 60-dnevnega roka, zakonske zamudne obresti tečejo od poteka tega roka dalje do plačila, od dajatev, ki bi v primeru izdaje ustrezne odločbe zapadle po poteku tega roka, pa od zapadlosti vsakomesečne dajatve v plačilo do plačila. Bistveno je torej, kdaj bi morala biti izdana ustrezna oziroma pravočasna odločba, oziroma kdaj bi morala postati izvršljiva, in kdaj bi v tem primeru zapadli mesečni zneski priznanih dajatev.
ZPPDFT člen 38, 38/5, 38/6, 41, 42, 42/2.. ZDR-1 člen 10, 37, 109, 109/1, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da Uradu za preprečevanje pranja denarja ni pravočasno pisno poročala o nameravani transakciji, saj je pisno sporočilo o nameravani transakciji posredovala šele 30. 1. 2015 in ne prvi delovni dan po zaznavi razlogov za sum pranja denarja in financiranja terorizma, tj. 22. 1. 2015, oziroma naslednji dan po ustnem obvestilu, tj. 23. 1. 2015. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da opisano tožničino ravnanje, ki ga ne zanika, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
kaznivo dejanje velike tatvine - način storitve kaznivega dejanja - storilec kaznivega dejanja
Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, na podlagi česa sodišče zaključuje, da je lahko le obdolženi storilec vloma, ki ga je storil sam, bodisi s sodelovanjem neznanih storilcev, tako, da je z vlomom prišel v zaprto stavbo, po tem, ko je preščipnil žičnato ograjo in s ključi odprl vrata ter izklopil alarmni sistem ...
ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - posebno in skupno premoženje - delež na skupnem premoženju
Nesoglasja in prepiri med partnerjema, pa tudi dogovor o prenehanju skupnosti, ne izključujejo avtomatično obstoja zunajzakonske skupnosti.
zavrženje revizije - obstoj delovnega razmerja - individualni delovni spor
Tožnica je v sporu uveljavljala tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena med pravdnima strankama za vodstveno mesto predstojnik oddelka klinike, nezakonito prenehala veljati. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede tega tožbenega zahtevka revizija dovoljena na podlagi ZDSS-1, ki v 31. členu določa, da je revizija vedno dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
Pritožbeno sodišče se strinja tudi z zaključki sodišča prve stopnje, da se je sodna praksa izrekla, da je za primer ekipnih športov, pri katerih je veliko neposrednih stikov med igralci, prestrogo stališče, da je vsako ravnanje igralca, ki z gotovostjo ve, da bo s svojo potezo zadel nasprotnega igralca, protipravno. V cono kriminalnosti stopi poškodba, prizadejana v okviru športa takrat, ko so bila hudo kršena strokovno tehnična, disciplinska in etična pravila športa in če je storilec športno dejavnost samo izkoristil za izvršitev kaznivega dejanja. Pritrditi je zato potrebno zaključkom prvostopnega sodišča, da obstaja dvom, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 55, 78, 78/1, 80. 12.. ZPacP člen 9.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.. URS člen 51, 51/1.
V predmetni zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do povrnitve stroškov zdravljenja, ki ga je kot samoplačnik opravila v zasebnem sektorju v Sloveniji. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se je tožnica sama odločila, da bo nastopala kot zasebna pacientka v Republiki Sloveniji, in da se je odločila izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, kjer zdravstvene storitve plačujejo pacienti sami. Ker je sodišče ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni elementa čezmejnega zdravljenja, ki zahteva uporabo določb o povrnitvi stroškov zdravljenja v tujini, slovenski pravni red pa določa povrnitev stroškov zdravljenja v okviru sistema javne mreže oziroma z izvajalci, s katerimi je zavod sklenil pogodbo ter ob dejstvu, da obstaja v zakonih zadostna podlaga, da se ne povrnejo stroški zdravljenja v zasebnem sektorju, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 515, 521, 521/1. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8.
družba z omejeno odgovornostjo - imenovanje direktorja - imenovanje poslovodje v d.o.o. - udeleženec v nepravdnem postopku - družbenik družbe - nujen postopek - možnost sodelovanja v postopku
D. o. o. je zamišljena kot družba, v kateri družbeniki bistveno bolj neposredno vplivajo na delovanje družbe kot na primer delničarji na delniško družbo. Družbenikom d. o. o. je zato treba dati možnost, da sodelujejo v postopku imenovanja poslovodje, če poslovodjo sicer lahko imenuje nadzorni svet, ta pa ne deluje. Predlog za imenovanje direktorja pa je treba vročiti tudi sami d. o. o., ker se nanjo neposredno nanaša. Če bo predlog uspešen, bo namreč sodišče imenovalo direktorja, ta pa je organ družbe.
denarna socialna pomoč - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Ker je v konkretnem primeru tožnik prejel denarno socialno pomoč na podlagi odločbe Centra za socialno delo z dne 7. 10. 2015, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je v višini razlike med prejeto višino denarne in socialne pomoči in višino denarne socialne pomoči, do katere je tožnik upravičen na podlagi odločbe z dne 14. 1. 2016, izdane v postopku razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva dolžan vrniti. Gre za razliko med zneskom 346,65 EUR (odločba z dne 7. 10. 2015) in zneskom 30,36 EUR (odločba z dne 14. 1. 2016), tako da znaša razlika 316,29 EUR, kolikor je dolžan tožnik vrniti, kot je pravilno odločeno z izpodbijanima upravnima odločbama.
preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičljiv razlog za preložitev naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - zdravniško opravičilo - obrazec zdravniškega potrdila - nenadna in nepredvidljiva bolezen - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - onemogočanje obravnavanja pred sodiščem
Po določbi 115. člena ZPP lahko sodišče narok zaradi zdravstvenih razlogov preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče. Stranka je v predmetni zadevi poslala opravičilo na napačnem obrazcu, iz poslanega obrazca pa ni razviden odločilen podatek, to je, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezen. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka svojega izostanka z naroka ni ustrezno opravičila in je odločilo na podlagi izvedenega naroka, ki se ga tožena stranka ni udeležila.