Tek rokov je določen z določbami 110. do 112. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Le v kolikor bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, bi se skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prazniki torej vplivajo na tek roka le, če sovpadajo z zadnjim dnem roka, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, saj 4. 11. 2016 ni praznik ali drug dela prosti dan. Zato pritožba z izpostavljanjem, da ji je bil zaradi štirih dela prosti dni skrajšan rok za pritožbo, zaključka o prepoznosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, ne more izpodbiti.
smrt tožeče stranke - zastopanje stranke po odvetniku - kolizija interesov - stranska intervencija - pritožba stranskega intervenienta - volilojemnik - dediči stranke
Pritožba predlagatelja stranske intervencije je dopustna, ker tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje predlog za stransko intervencijo zavrnilo, bi pritožbeno sodišče moralo odločati o pritožbi stranskega intervenienta zoper sklep o prekinitvi, ker drugi odstavek 200. člena ZPP določa, da do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti.
Iz trditvene podlage toženca izhaja, da je v zapuščinskem postopku sporno, ali bo dedovanje oporočno ali zakonito, zato se še ne ve, ali je pooblaščenec tožnice oporočni dedič in zato stranka postopka. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana kolizija interesov glede pooblaščenca tožnice ni izkazana. Če (je) bo pooblaščenec tožnice oporočni dedič, bo lahko vstopil v pravdo kot stranka, če pa ni dedič, mora kot pooblaščeni odvetnik v postopku varovati interese dedičev in volilojemnika, kot mu to nalaga ZOdv.
BankaA d. d. se je v postopku poenostavljenje prisilne poravnave nad toženo stranko odpovedala zavarovanju svoje terjatve v znesku 162.555,99 EUR in je tako ta njena terjatev postala navadna terjatev. Kot navadna terjatev pa bo plačana (le) v deležu in rokih, kot jih je določilo Okrožno sodišče v Celju v 1. točki sklepa St 211/2014 z dne 1. 7. 2014 (A 2), ne pa v celoti.
ZGD-1 člen 58, 58/2, 635, 635/2, 635/5, 636, 636/1.
varstvo upnikov - delitev z ustanovitvijo nove družbe - pravne posledice delitve - obvestilo upniku - prevzemna družba - vrednost družbe
Glede na jasno določbo 636. člena ZGD-1, da so za obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu obveznost dodeljena, kot solidarni dolžniki odgovorne tudi vse druge družbe, ki so pri delitvi udeležene, tožena stranka ne more uspeti niti s ponavljanjem trditev, da ne njen zakoniti zastopnik ne zaposleni na cestnem programu za vtoževano obveznost niso vedeli niti niso bili dolžni vedeti. To je za odločitev irelevantno.
Prav tako pritožba ne more uspeti s ponavljanjem stališča, da je bila oddelitev pravno formalno, pogodbeno in bilančno, narejena že 31. 12. 2010, ter da so bili o tem obveščeni tudi vsi poslovni partnerji, vključno s tožečo stranko. Že povzeta določba 636. člena ZGD-1 je namreč popolnoma jasna - vse družbe, ki so pri delitvi prenosne družbe udeležene, solidarno odgovarjajo za vse obveznosti prenosne družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register. Tudi pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register (drugi odstavek 635. člena ZGD-1). Kdaj so poslovni partnerji izvedeli za načrtovano delitev je torej povsem nepomembno oziroma (do vpisa delitve v register) to ne predstavlja relevantne okoliščine za določitev obsega odgovornosti prevzemne družbe za dolgove prenosne družbe. Obveščenost upnika o tem, kateri od družb, ki so udeležene pri delitvi, je dodeljena njegova obveznost, postane pomembna šele po vpisu delitve v sodni register. Še takrat namreč lahko upnik, dokler o tem ni obveščen, izpolnitev obveznosti zahteva od katerekoli od v delitvi udeleženih družb (peti odstavek 635. člena ZGD-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000878
ZPP člen 7, 100, 154, 154/2, 212. OZ člen 190. ZZZDR člen 213, 213/2.
gradnja prizidka - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - nastanek nove stvari - neupravičena pridobitev - povrnitev stroškov za pomoč in strežbo - urna postavka - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - smrt stranke med postopkom - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Nudena pomoč in nega je presegala običajno pomoč, ki naj bi jo nudili družinski člani med seboj in je ni moč same po sebi pričakovati od bližnjih. Druga toženka je tako poleg celotnega gospodinjstva in dela na vrtu za pokojno organizirala prevoze k zdravniku ter ji nudila vsakodnevno pomoč pri osebni negi. V zadnji dveh letih življenja je bila pokojna tudi v celoti odvisna od tuje pomoči, saj je potrebovala pomoč pri odvajanju (uvedba plenic od leta 1996 dalje), potrebovala pa je tudi varovanje zaradi slabega psihičnega stanja. Za to pomoč ji pripada 6 EUR na uro.
ustavitev izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes dolžnika - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet
Do poplačila ni prišlo prostovoljno, temveč v okviru izvršilnega postopka. V taki situaciji ima dolžnik pravni interes, da se o njegovem ugovoru odloči in ugotovi, ali je bil predlog za izvršbo sploh utemeljen.
ZOZP člen 18. ZPIZ-1 člen 271, 274, 274/2. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZPIZ-2B člen 15.
prometna nesreča - nadomestilo za invalidnost - regres - sprememba zakonodaje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Določbi 271. člena ZPIZ-1 in 190. člena ZPIZ-2 sta takorekoč (z izjemo nižanja iz velike malomarnosti na "navadno" malomarnost) enaki. Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2, na katerega tožnica v pritožbi opozarja, glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-1 resda dodatno določa, da sme zavod nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, zahtevati ne glede na omejitve, ki so določene v drugih zakonih (z novelo ZPIZ-2B je bilo dodano še, da to velja tudi za škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Vendar pa je izrecno navedeno tudi, da prej navedeno velja v primerih iz tretjega odstavka 119. člena ZPIZ-2 (odškodnina zaradi neobveščanja o spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce socialnih pravic), 190. člena ZPIZ-2 (odgovornost posameznika za škodo zavodu), 191. člena ZPIZ-2 (odgovornost delodajalca za škodo zavodu) in 192. člena ZPIZ-2 (izkjučitev kritja zavarovalnega primera).
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 torej (glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-2) resda določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih (npr. v 18. členu ZOZP je določeno, da se morajo pred tem poplačati ostali oškodovanci v prometni nesreči), vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2, ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv, saj velja šele od 1. 1. 2016 dalje. Glede na navedeno tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP vse od uveljavitve ZPIZ-2 ne velja več.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - oseba, katere pravica je manj verjetna - dedna pravica - dokazovanje očetovstva
Pritožnikova trditev o dedni pravici, ki jo utemeljuje z očetovstvom svojega očeta, ki v rojstni matični knjigi ni vpisano, je manj verjetna kot trditve ostalih strank postopka, ki pritožnikovo sorodstveno razmerje z zapustnico zanikajo.
Namen izvršilnega postopka je v prisilni izvršitvi terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, ki se v primeru denarnih terjatev opravi s sredstvi izvršbe, taksativno navedenimi v 30. členu ZIZ. Ker je bilo edino predlagano in dovoljeno izvršilno sredstvo uspešno, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje in kar pritožbeno ni izpodbijano, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve, torej dne 28. 10. 2016, izvršba s tem izvršilnim sredstvom končana. Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo sredstvo s prenosom denarne terjatve edino izvršilno sredstvo, ki je bilo v teku in ker je prisilna izvršitev denarne terjatve možna samo s predvidenimi izvršilnimi sredstvi, katerih dovolitev mora upnik predlagati (prvi odstavek 2. člena ZIZ, tretji odstavek 34. člena ZIZ), je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve ustavljen tudi izvršilni postopek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001739
ZKP člen 161a. - člen 1. OZ člen 1050, 1051, 1054, 1058.
odškodnina zaradi kaznivega dejanja - škoda, storjena s kaznivim dejanjem - postopek poravnavanja - narava sporazuma - vsebina pogodbe - vsebina dogovora - izvensodna poravnava - nova škoda
Namen postopka poravnavanja ni samo, da se sodišča razbremenijo vodenja kazenskih postopkov (za manj nevarna kazniva dejanja), temveč tudi, da se čim prej reši konflikt med osumljencem in oškodovancem na zadovoljiv način za oba, brez uporabe kazenskih sankcij, z učinki tudi na civilnopravnih področjih. Stvar osumljenca in oškodovanca je, za kakšno vsebino sporazuma se, s pomočjo poravnalca, dogovorita.
Tožnik je sprejel toženčevo ponudbo za poravnavo in s tem sta pravdni stranki nedvomno odpravili negotovost glede odškodninskega razmerja, ki je izhajalo iz kaznivega dejanja (1050., 1051. člen OZ), kar v posledici pomeni, da je toženec postal prost tovrstne obveznosti do tožnika. S sklenitvijo sporazuma tako pravdni stranki nista zasledovali le ustavitve kazenskega postopka, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje, temveč sta upoštevaje povedano in smisel določb postopka poravnavanja v kazenskih zadevah, nedvomno sklenili poravnavo o premoženjskih posledicah kaznivega dejanja, torej poravnavo sklenjeno za potrebe kazenskega postopka, vendar tudi v smislu civilnopravnih učinkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00001740
ZASP člen 5, 5/2, 5/2-2, 68, 69, 70, 70/2. ZD člen 166. ZPP člen 80.
avtorska pravica - materialna in moralna avtorska pravica - avtorske pravice zapustnika - prenos avtorske pravice - procesna sposobnost stranke - dvom v procesno sposobnost stranke
Zapuščinsko sodišče lahko odloča s sklepom o dedovanju o tistem premoženju, glede katerega ni spora o tem, da spada v zapuščino. Sklep o dedovanju je namreč zgolj ugotovitvena odločba in njegova vsebina mora izhajati iz ugotovitev zapuščinske obravnave in iz ugotovitev morebitnega pravdnega ali upravnega postopka oziroma iz odločitev, sprejetih v teh postopkih. Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz pritožbenih navedb očitno, da je med dedičem in B., torej tretjim (nekom, ki ni udeleženec zapuščinskega postopka), spor o tem, ali v zapuščino spadajo tudi nekateri predmeti, ki so v muzeju, je stališče sodišča prve stopnje, ki o tem premoženju (v fizični obliki) z izpodbijanim sklepom ni odločalo, pravilno.
Če je zapustnica podarila ali posodila (le) fizične primerke avtorskih del (če gre za avtorska dela, s čimer se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo), z avtorsko pravico pa ni razpolagala (s čimer se sodišče prve stopnje tudi ni ukvarjalo), je avtorska pravica kot celota podedljiva (68. člen ZASP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002135
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - krivdna odgovornost - sprehajalne poti - razpravno načelo
Ne glede na krivdo se skladno z drugim odstavkom 131. člena OZ odgovarja za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico. Hoja ni taka dejavnost. Pa tudi sprehajalna površina, čeprav morda slabo vzdrževana in neurejena, ni stvar, iz katere bi izvirala neobičajno velika nevarnost za nastanek hujše škode. Zato pride v poštev le subjektivna odškodninska odgovornost toženk.
V pravdnem postopku pravica strank do dokazovanja ni neomejena. Velja razpravno načelo: sodišče lahko ugotavlja le tista dejstva, ki jih zatrjujejo pravdne stranke, in le z dokazi, ki jih predlagajo stranke
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 131, 159, 161, 162.. ZUTD člen 140.. OZ člen 169, 190, 193.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - sodna razveza - denarno povračilo - nadomestilo plače - regres za letni dopust - dolžnikova zamuda
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je reparacijski zahtevek (zahtevek za priznanje pravic za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) po naravi podoben zahtevku za povračilo škode ter se pri tem ustrezno sklicevalo na 169. člena OZ, da je oškodovanec upravičen do odškodnine v znesku, ki je potreben, da postane njegov položaj takšen, kakršne bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Tožnica je zato upravičena do plačila plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (pri čemer posebej izpostavlja regres za letni dopust), kot da bi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dejansko delala. To ne velja le za glavne, ampak tudi za stranske terjatve iz delovnega razmerja. To pomeni, da tožena stranka ni mogla priti v zamudo s plačilom prejemkov iz delovnega razmerja kdaj kasneje, pač pa takoj naslednji dan po njihovi zapadlosti. Za presojo nastanka zamude s plačilom torej ni odločilno, da tožnica v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dejansko ni delala, temveč je dosegla priznanje delovnega razmerja na sodišču.
vzročna zveza - zavarovalni primer - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze - prometna nesreča
Če bi zatrjevani dogodek lahko pripeljal le do manjše škode, ne gre zgolj za vprašanje višine škode, temveč pomeni to negacijo vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dejansko spremenila svojo organizacijo dela tako, da je ukinila delovno mesto komercialist, za katerega je tožnik imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in da je preostale naloge tega delovnega mesta razporedila med ostale delavce in na e-poslovanje.
premoženjska razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti - preživnina - pravica do preživnine - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Obravnavana tožba je bila vložena po poteku prekluzivnega roka. Sodišče prve stopnje je na podlagi 274. člena ZPP lahko zavrglo tožbo, ker prvi odstavek 81.a člena ZZZDR posebej govori o tožbi in roku za tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000796
OZ člen 87, 96, 168, 168/2, 190, 346, 349, 352. ZFPPIPP člen 249. ZGD-1 člen 263.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prejemnik koristi - korist - korist okoriščenega - odškodnina - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - nepravilna uporaba materialnega zakona - pravna podlaga - pravno odločilna dejstva - zastaranje - stečajni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - stečajni dolžnik - stečajni upravitelj
Kadar sodišče ugotovi, da neupravičeno obogatena oseba ob izdaji sodbe (to pa je enako ob zaključku glavne obravnave) koristi nima več, mu vračila te koristi ne more naložiti na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi, ni pa ovir za ugoditev zahtevku po drugi, zlasti odškodninski podlagi.
ZFPPIPP določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Namen te določbe je, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka in stečajnemu upravitelju omogoča, da se seznani s terjatvami in poskrbi za njihovo uveljavitev. Odškodninska terjatev tožeče stranke do toženca je nastala z dnem nastanka škode, zato gre za terjatev stečajnega dolžnika do toženca in je treba določbo o zadržanju zastaranja po ZFPPIPP uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
Znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom. V času, ko so tožniki vložili tožbo (v letu 2007), je bila sodna praksa drugačna, saj je dopuščala dajatvene zahtevke brez predhodnega oblikovalnega zahtevka, zato tožnikom ni mogoče očitati neskrbnosti pri oblikovanju zahtevka.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 22, 22/2.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - stečajni dolžnik - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice s strani upnika
V zadevi IX Pg 568/2013 ne sodelujeta tožnika, zato zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti, sodba ne bo imela neposrednega vpliva na obravnavano zadevo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Tudi če bo tožbeni zahtevek v zadevi IX Pg 568/2013 zavrnjen, bosta tožnika morala v tem postopku dokazati obstoj lastninske pravice na nepremičnini, ker se v zadevi IX Pg 568/2013 ne ugotavlja lastninska pravica tožnikov. Ali povedano drugače: zavrnitev tožbenega zahtevka v zadevi IX Pg 568/2013 ne pomeni, da sta tožnika lastnika nepremičnine in da je njun tožbeni zahtevek zato utemeljen. Toženec je v stečajnem postopku (podredno) prijavil denarno terjatev, kar pomeni, da bo nepremičnina v primeru neobstoja izločitvene pravice tožnikov del stečajne mase in se bo v tem primeru nepremičnina porabila za poplačilo upnikov. Stečajna upraviteljica je priznala tožnikoma izločitveni zahtevek, kar pa za ta postopek ni odločilno, ker je terjatev prerekal toženec kot upnik v stečajnem postopku, zato sta tožnika v skladu z (že citiranimi) določbami ZFPPIPP morala zoper toženca vložiti tožbo na ugotovitev obstoja lastninske pravice.