Tožničini nedenarni zahtevki, ki jih uveljavlja zoper šest navadnih sospornikov, so opredeljeni zgolj z en(otn)o nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, ki tudi sicer za vsakega toženca posebej ne dosega mejne vrednosti iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
davek od dobička pravne osebe - neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti - povezanost prihodkov in odhodkov - izvajanje direktorskih poslov - prihodki fizične osebe
Ker iz listin ni razvidno, kakšne koristi naj bi revident imel od projekta in kdaj naj bi se koristi pojavile, davčni organ pravilno stroškov za projekt ni upošteval med davčno priznane odhodke.
Na podjetje ne more biti preneseno opravljanje direktorskih poslov.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga – pooblaščenec delodajalca - pravniški državni izpit
Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit (pogoj iz četrtega odstavka 86. člena ZPP), sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).
poroštvo – samostojni podjetnik posameznik – poroštvu podobno jamstvo – stečaj samostojnega podjetnika posameznika – odgovornost fizične osebe
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da toženčeva zaveza, sprejeta v času veljavnosti prej veljavne ureditve stečajnega postopka zoper podjetnika posameznika in s katero je za izpolnitev pogodbenih obveznosti, sprejetih v okviru opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika, jamčil s premoženjem, ki ni bilo zajeto v stečajno maso, ni bila nedopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0014621
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nepomembnost v predlogu izpostavljenih pravnih vprašanj – nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Med pravdnima strankama ni bilo spora o tem, da je lastništvo ob zaključku obravnave na prvi stopnji že (originarno) prešlo na stransko intervenientko s pravnomočnostjo sklepov o domiku in izročitvi nepremičnine slednji, izdanih v med tem potekajočim izvršilnim postopkom. Stranska intervenientka je že vpisana kot lastnica spornega stanovanja v zemljiški knjigi. Zato je glede na možen obseg razpravljanja v tej pravdi, začrtan s postavljenima zahtevkoma tožeče stranke, odvečno ukvarjanje z vprašanji iz njenega predloga.
ZOR člen 154, 154/1, 173. ZPP člen 41, 367, 367/2, 370, 370/3, 371, 377.
povrnitev nepremoženjske škode – dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije – razlogi za revizijo – nekonkretiziran očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – padec radiatorja – nevarna dejavnost
Do tožnikove poškodbe ni prišlo zaradi izvajanja dejavnosti drugega toženca, temveč zaradi nepravilnega izvajanja dejavnosti prvega toženca. Polaganje keramike v ugotovljenih okoliščinah po presoji revizijskega sodišča ni nevarna dejavnost, saj ob izvedbi ustreznega nadzora in upoštevanju pravil stroke ne obstoji povečano tveganje za nastanek škode in do nje lahko pride le izjemoma. Takšna izjema se je zaradi malomarnosti delavcev prvega toženca pripetila tudi v obravnavanem primeru.
razpravno načelo – trditvena podlaga – substanciranost dokaznega predloga – vpogled v drug spis
Pravilno je stališče sodišča, da bi tožnica morala – če je želela doseči utemeljenost svojih ugovornih navedb v izvršilnem postopku, da je toženčeva terjatev poplačana – v pravdi zatrjevati, na katero obdobje se nanaša izvršilni naslov, in na katero obdobje se nanaša že izvedeno plačilo (z morebiti potrebno vključitvijo parametrov za izračun prikrajšanja v osebnem dohodku), in za te trditve podati ustrezno substancirane dokazne predloge.
ZMZ člen 43, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 51/4, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3. ZTuj člen 75.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - listina za dokazovanje istovetnosti - sum zavajanja in zlorabe postopka – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - preprečitev odstranitve iz države
Istovetnosti prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave. Dvom o tožnikovi istovetnosti, vložitev prošnje s časovnim zamikom in sum, da je tožnik vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države, so razlogi za omejitev gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – preprečitev ilegalnega prehoda meje – prosti preudarek
V obravnavanem primeru je bil ukrep izrečen tožniku na podlagi določb prve in druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko 55. člena ZMZ. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za omejitev gibanja po navedenih določbah ZMZ podani. Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je tudi razvidno, da je tožena stranka izdala ta ukrep zato, da bi tožniku preprečila ilegalno prehajanje državnih mej in je zato po presoji Vrhovnega sodišča to ustavno dopusten cilj omejevanja tožnikove osebne svobode.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka – prenehanje razloga istovetnosti - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – ustavna odločba
Sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1116/2009-22 z dne 3. 3. 2011, V obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožniku začasna omejitev gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni ni bila izrečena zaradi suma zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s četrto alinejo 55. člena ZMZ, ampak po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, v času izdaje izpodbijanega sklepa tožene stranke pa tudi iz razloga ugotavljanja istovetnosti (po prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001875
ZIZ člen 33, 266, 266/2, 273, 273/1, 273/1-3, 273/2. ZIL-1 člen 123, 123/7.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - denarna kazen - kršitev patenta - prepoved proizvodnje in prodaje zdravil - plačilo denarne kazni v korist proračuna
Namen denarne kazni je zagotoviti spoštovanje sodnih odločb in učinkovito uresničitev upnikove pravice do sodnega varstva. Za nemoten potek sodnih postopkov oziroma za spoštovanje obveznosti iz sodnih odločb skrbi sodišče, zato je pravilna razlaga zahteve za varstvo zakonitosti, da se denarna kazen – ob odsotnosti izrecne zakonske določbe, da pripada upniku – plača v korist proračuna, in ne v korist upnika, ki je predlagal izdajo začasne odredbe. Drugačna razlaga bi lahko omejila prisilni značaj denarne kazni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – drugi tehtni razlogi
Delegacija iz razlogov smotrnosti je mogoča zaradi razloga lažje izvedbe postopka (hitreje in z manjšimi stroški) ali zaradi drugih tehtnih razlogov. Razloge, ki jih dolžnik navaja, skuša prikazati kot druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti. Podani razlogi so presplošni in z ničemer podprti ter kot takšni ne predstavljajo drugih tehtnejših razlogov, ki bi narekovali spremembo krajevne pristojnosti. To potrjuje tudi zavrnitev zahteve za izločitev sodeče okrajne sodnice, ki je bila vložena iz podobnih razlogov.
(Opuščeno) ravnanje, ki zagotavlja pridobitev pravice ali preprečuje nastanek obveznosti ima lahko oporo v materialnem ali procesnem pravu. Izpodbijajo se torej lahko tudi opustitve procesnih dejanj. Tožbe, s katero se izpodbija opustitev tega procesnega dejanja, ni mogoče zavreči z utemeljitvijo, da procesnega dejanja zaradi zamujenega roka ni mogoče več opraviti – ravno pridobitev ponovne pravice opraviti procesno dejanje kljub zamudi roka, je cilj, ki ga izpodbojna tožba v tem primeru zasleduje. Tožnik mora v tožbi, s katero izpodbija opustitev procesnega dejanja, s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni materialni obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno materialno korist.
ZGD-1 člen 305, 305/1, 390, 390/1, 395, 395/2, 395/3. Direktiva 2003/54/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES člen 15. EZ člen 23, 23b.
ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - prilagoditev zakonodaje - trg električne energije
Vodilo pri presoji intenzitete kršitve postopka sklica skupščine je vprašanje, ali je kršitev taka, da je zaradi nje delničarjem onemogočen racionalen razmislek o udeležbi na skupščini. V kolikor kršitev nima take teže in delničarjev ne ovira pri oblikovanju odločitve o udeležbi, ne gre za ničnostni razlog. Opisanemu ravnanju pri objavi sklica skupščine ni mogoče pripisati tako odločujočega vpliva na odločitev delničarjev o udeležbi na skupščini. To potrjuje predvsem ravnanje uprave, ki je z objavo popravka v Uradnem listu RS delničarje še pred skupščino obvestila o pomoti pri objavi sklica skupščine, s čimer so bili delničarji pravočasno obveščeni o pravem predlagatelju sklepov in je to zadostovalo za racionalen razmislek o udeležbi.
S predpisi, sprejetimi pred skupščino tožene stranke dne 4. 6. 2007, je Vlada RS določila, da je opravljanje GJS SODO izključno v pristojnosti družbe SODO d. o. o., tožena stranka in ostala javna podjetja pa so lahko omenjeno GJS opravljala najdlje do 30. 6. 2007. V skladu s tem je tožena stranka upravičeno sprejela izpodbijana sklepa, s katerima je določbe Statuta glede firme in nalog po EZ prilagodila sprejetim predpisom, ki so toženi stranki odvzeli pravico opravljati dejavnost SODO in jo prenesli na družbo SODO d. o. o. Učinek izpodbijanih sklepov je zgolj korporacijskopraven. Javnopravna pravila (pogoje) za opravljanje dejavnosti so jasno določili že navedeni predpisi, katerim se je morala tožena stranka s spremembo statutarnih določb prilagoditi, saj od 1. 7. 2007 naprej dejavnosti SODO ni smela opravljati.
Skupščinski sklepi, ki vsebinsko posegajo v določbe statuta družbe, ne konvalidirajo že s sprejetjem (formalnega) sklepa na eni od sledečih skupščin, s katerim se sprejme in potrdi čistopis statuta družbe. Tak (formalni) sklep oznani sprejetje čistopisa statuta, spremenjenega na podlagi (vsebinskih) sklepov, sprejetih na tisti skupščini in ne pomeni potrditve sklepov, sprejetih na predhodnih skupščinah. Tožena stranka je sprejela izpodbijana sklepa zaradi prilagoditve Direktivi, Energetskemu zakonu in na njegovi podlagi sprejetim predpisom, ki so ji odvzeli pravico opravljati dejavnost SODO in jo prenesli na družbo SODO d. o. o. Takšnemu oblastnemu ravnanju so se morali s spremembo statutarnih določb prilagoditi vsi distributerji električne energije, ki od 1. 7. 2007 niso smeli več opravljati nalog SODO. V nasprotnem primeru bi dotedanje statutarne določbe pomenile direktno nasprotje jasnim zakonskim določbam (prvemu odstavku 23.b člena EZ), ki sistemskemu operaterju prepoveduje opravljanje drugih dejavnosti.
Dokument Informacija glede organizacijskih sprememb izvajanja gospodarske javne službe SODO), kot del gradiva za skupščino, v skladu s prvim odstavkom 305. člena ZGD-1 JE zadostoval za presojo predmeta dnevnega reda, saj je pravilno pojasnil, da so predlagani sklepi posledica, ki je potrebna zaradi prilagoditve novelirani zakonodaji s področja energetike. Za takšno prestrukturiranje dodatnih analiz vplivov na poslovanje družbe upravi tožene stranke ni bilo potrebno izdelati.
ZUS-1 člen 12, 12/5, 32, 32/3. ZPre-1 člen 12, 12/1, 12/3, 12/5, 63, 63/1.
prevzemi - ureditvena začasna odredba – kršitev obveznosti dati prevzemno ponudbo – mirovanje glasovalnih pravic – izvrševanje glasovalnih pravic do izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo – zahteva za izdajo začasne odredbe zaradi zadržanja pravnih posledic na podlagi zakona
Zahteva tožeče stranke v predlogu za izdajo začasne odredbe, da se ji omogoči izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe do izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo, pomeni zadržanje pravnih posledic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1. Takšne ureditvene začasne odredbe pa ni mogoče izdati. Pravno razmerje, ki bi ga bilo treba urediti z začasno odredbo, mora biti namreč v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. V tem primeru pa temu ni tako, saj je mirovanje glasovalnih pravic nastopilo na podlagi samega zakona in ne na podlagi izpodbijanega sklepa. Poleg tega predlagana začasna odredba meri na izničenje korporacijskopravne sankcije, ki po samem zakonu nastopi, da se delničarju (prevzemniku) onemogoči uresničevanje kontrole, ki jo je v ciljni družbi pridobil v nasprotju z normativnimi omejitvami in zakonsko določenim postopkom.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček – obstoj najemne pogodbe - pogoji za poslovanje v poslovnem prostoru
V skladu s splošnim načelom dobre vere in poštenja bi morala tožnica izkazati, da je skušala urediti osnovne pogoje za opravljanje dejavnosti (skleniti najemno pogodbo s toženo stranko tudi za leto 1998 ali pa poiskati drugo ustrezno lokacijo, kjer bi poskušala svojo zavezo iz kupoprodajne pogodbe realizirati), nikakor pa se ne zanašati na ohranjanje protipravnega stanja s posedovanjem prostorov tožene stranke brez veljavnega pravnega naslova. S takšnim ravnanjem dobička iz kupoprodajne pogodbe v konkretnem primeru ni mogla utemeljeno pričakovati.
dopuščena revizija – nepopolna revizija – priloge revizije – predlog ali sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije – zavrženje revizije
Dopuščena revizija, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije oziroma sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo Vrhovno sodišče zavrže.
Naknadne predložitve manjkajočih dokumentov Vrhovno sodišče ne more in ne sme upoštevati, ker se v postopku z revizijo določbe o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.