spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na nepremičnine
Relevantni nepremičnini ležita na območju Okrajnega sodišča v Murski Soboti in je zato to sodišče tudi pristojno za izvedbo izvršbe s prodajo nepremičnin (drugi odstavek 166. člena ZIZ).
Tožničini nedenarni zahtevki, ki jih uveljavlja zoper šest navadnih sospornikov, so opredeljeni zgolj z en(otn)o nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, ki tudi sicer za vsakega toženca posebej ne dosega mejne vrednosti iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju – višji dohodki enega od zakoncev
Višji prihodki enega od zakoncev, ki so izključno posledica nadurnega dela, ne pomenijo višjih prihodkov, ki bi se lahko sami po sebi odrazili na višjem deležu na skupnem premoženju. Opazno večji priliv denarja se lahko odrazi na višjem deležu le ob izenačitvi drugih obremenitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišča - protipravnost ravnanja pristojnega sodišča
Če bi v zadevi odločalo to sodišče, ki se mu očita protipravno ravnanje oziroma sodniki tega sodišča, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilcev sodne funkcije.
poroštvo – samostojni podjetnik posameznik – poroštvu podobno jamstvo – stečaj samostojnega podjetnika posameznika – odgovornost fizične osebe
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da toženčeva zaveza, sprejeta v času veljavnosti prej veljavne ureditve stečajnega postopka zoper podjetnika posameznika in s katero je za izpolnitev pogodbenih obveznosti, sprejetih v okviru opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika, jamčil s premoženjem, ki ni bilo zajeto v stečajno maso, ni bila nedopustna.
dovoljenost revizije – nediferencirana vrednost spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo – revizija zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Tožnika sta navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta. Ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca, in je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena – toženca zoper sodbo pritožbenega sodišča nimata pravice do revizije.
Revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan.
zavarovalna pogodba - otrok - splošni zavarovalni pogoji - nezgodno zavarovanje - pojem skupnega gospodinjstva - skupno življenje družinskih članov - družinsko zavarovanje
Tipičen interes pri nezgodnem zavarovanju v korist družinskih članov je v zagotavljanju njihove dodatne ekonomske varnosti. Ob takem izhodišču pojma skupnega gospodinjstva ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, kot ga na primer pojmuje družinsko pravo, ampak je bistveno, da med skleniteljem zavarovanja in zavarovano osebo - otrokom do dopolnjenih 15 let - obstaja razmerje s pravicami in dolžnostmi, ki sestavljajo roditeljsko pravico.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka – prenehanje razloga istovetnosti - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – ustavna odločba
Sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1116/2009-22 z dne 3. 3. 2011, V obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožniku začasna omejitev gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni ni bila izrečena zaradi suma zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s četrto alinejo 55. člena ZMZ, ampak po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, v času izdaje izpodbijanega sklepa tožene stranke pa tudi iz razloga ugotavljanja istovetnosti (po prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – preprečitev ilegalnega prehoda meje – prosti preudarek
V obravnavanem primeru je bil ukrep izrečen tožniku na podlagi določb prve in druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko 55. člena ZMZ. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za omejitev gibanja po navedenih določbah ZMZ podani. Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je tudi razvidno, da je tožena stranka izdala ta ukrep zato, da bi tožniku preprečila ilegalno prehajanje državnih mej in je zato po presoji Vrhovnega sodišča to ustavno dopusten cilj omejevanja tožnikove osebne svobode.
ZMZ člen 43, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 51/4, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3. ZTuj člen 75.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - listina za dokazovanje istovetnosti - sum zavajanja in zlorabe postopka – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - preprečitev odstranitve iz države
Istovetnosti prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave. Dvom o tožnikovi istovetnosti, vložitev prošnje s časovnim zamikom in sum, da je tožnik vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države, so razlogi za omejitev gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito.
dopuščena revizija – nepopolna revizija – priloge revizije – predlog ali sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije – zavrženje revizije
Dopuščena revizija, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije oziroma sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo Vrhovno sodišče zavrže.
Naknadne predložitve manjkajočih dokumentov Vrhovno sodišče ne more in ne sme upoštevati, ker se v postopku z revizijo določbe o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.
spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnine - nepremičnine z območja več sodišč - dodatno sredstvo izvršbe
Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na nepremičnine z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju dodani četrti odstavek 35. člena ZIZ-E določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Takšna ureditev v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS velja le za primere, ko je bil predlog za nadaljevanje izvršbe z dodatnim sredstvom izvršbe vložen po uveljavitvi ZIZ-E, to je dne 25. 11. 2006 (78. člen ZIZ-E).
Primere, enake predmetnemu, ko gre za nepremičnine z območja različnih sodišč, ureja drugi odstavek 166. člena ZIZ, ki določa, da je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
ZFPPIPP člen 52, 52/2, 444, 444/1. ZPP člen 25, 25/2.
postopek za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe – spor o pristojnosti
V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZFPPIPP je za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež; v postopku zaradi uveljavljanja terjatve izbrisane pravne osebe pa sodišče, na območju katerega je imel insolventni dolžnik ob izbrisu svoj sedež.
ZOR člen 99, 136, 636, 637. OZ člen 115, 655, 656.
spremenjene okoliščine - gradbena pogodba - davek na dodano vrednost (DDV) - cena - fiksna cena - dogovor o nespremenljivosti cen - razlike v ceni - elementi pogodbene cene - sprememba sistema obdavčevanja
Upoštevaje temeljno pravilo, da specialni predpis derogira splošnega samo v delu, v katerem določeno vprašanje ureja drugače, je treba dopustnost odpovedi sklicevanja na določeno spremenjeno okoliščino (ki jo 637. člen ZOR ne ureja), presojati po splošnih pravilih 133. in 136. člena ZOR. Zato se je načelno sicer mogoče strinjati s tem, da bi uvedba (novega) DDV lahko predstavljala tak ukrep ekonomske politike, ki bi omogočal stranki sklicevanje na spremenjene okoliščine oziroma da bi zaradi povišanja cen posledično bil utemeljen zahtevek na podlagi 637. člena ZOR. Vendar pa je v predmetnem sporu ključna ugotovitev pritožbenega sodišča, da sta pravdni stranki spremenjeni sistem obdavčevanja pričakovali in se s tretjim odstavkom 2. člena Pogodbe smiselno vnaprej odpovedali sklicevanju na spremenjene okoliščine v zvezi s povečanjem davščin na dogovorjeno fiksno ceno.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001875
ZIZ člen 33, 266, 266/2, 273, 273/1, 273/1-3, 273/2. ZIL-1 člen 123, 123/7.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - denarna kazen - kršitev patenta - prepoved proizvodnje in prodaje zdravil - plačilo denarne kazni v korist proračuna
Namen denarne kazni je zagotoviti spoštovanje sodnih odločb in učinkovito uresničitev upnikove pravice do sodnega varstva. Za nemoten potek sodnih postopkov oziroma za spoštovanje obveznosti iz sodnih odločb skrbi sodišče, zato je pravilna razlaga zahteve za varstvo zakonitosti, da se denarna kazen – ob odsotnosti izrecne zakonske določbe, da pripada upniku – plača v korist proračuna, in ne v korist upnika, ki je predlagal izdajo začasne odredbe. Drugačna razlaga bi lahko omejila prisilni značaj denarne kazni.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček – obstoj najemne pogodbe - pogoji za poslovanje v poslovnem prostoru
V skladu s splošnim načelom dobre vere in poštenja bi morala tožnica izkazati, da je skušala urediti osnovne pogoje za opravljanje dejavnosti (skleniti najemno pogodbo s toženo stranko tudi za leto 1998 ali pa poiskati drugo ustrezno lokacijo, kjer bi poskušala svojo zavezo iz kupoprodajne pogodbe realizirati), nikakor pa se ne zanašati na ohranjanje protipravnega stanja s posedovanjem prostorov tožene stranke brez veljavnega pravnega naslova. S takšnim ravnanjem dobička iz kupoprodajne pogodbe v konkretnem primeru ni mogla utemeljeno pričakovati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – drugi tehtni razlogi
Delegacija iz razlogov smotrnosti je mogoča zaradi razloga lažje izvedbe postopka (hitreje in z manjšimi stroški) ali zaradi drugih tehtnih razlogov. Razloge, ki jih dolžnik navaja, skuša prikazati kot druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti. Podani razlogi so presplošni in z ničemer podprti ter kot takšni ne predstavljajo drugih tehtnejših razlogov, ki bi narekovali spremembo krajevne pristojnosti. To potrjuje tudi zavrnitev zahteve za izločitev sodeče okrajne sodnice, ki je bila vložena iz podobnih razlogov.