Neutemeljen je tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači, ker ni pravne podlage za priznanje predhodnih napredovanj, pridobljenih na nižjem delovnem mestu, ob imenovanju na drugo delovno mesto oziroma prevedbi v višji naziv.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - dokazno breme - trditveno breme
Tožeča stranka je kot trpinčenje na delovnem mestu označila dva enkratna dogodka (premestitev v drugo enoto delodajalca in odreditev drugega dela na določen dan). Takšen enkraten dogodek (ali dva takšna dogodka) ne more(ta) predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. To velja še toliko bolj, če upoštevamo, da ima delodajalec v okviru pogodbe o zaposlitvi pravico, da delavcu odredi, kje bo opravljal delo oz. da mu v okviru njegovih obveznosti po pogodbi o zaposlitvi naloži opravo določenega dela.
sklep o prekinitvi postopka - sklep o nadaljevanju postopka - mediacija
Sodišče prve stopnje je s predhodnim sklepom prekinilo ta individualni delovni spor za določen čas treh mesecev zaradi izvedbe postopka mediacije. Ko je bilo nato sodišče prve stopnje obveščeno, da se je mediacijski postopek neuspešno zaključil, je s tem prenehal razlog za prekinitev postopka po samem zakonu in je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, da se postopek nadaljuje.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
vročanje – nadomestna vročitev – rok za vložitev pritožbe - začetek teka roka
Pri nadomestni osebni vročitvi po 3. odst. 142. čl. ZPP začne rok za pritožbo teči po preteku 15 dnevnega roka od takrat, ko je vročevalec pustil obvestilo v predalčniku. Napaka vročevalca, ki je pustil obvestilo pred potekom 15-dnevnega roka, ne more iti v škodo stranke.
stroški postopka - ZOdvT - nagrada za sporazum - vrednost spornega predmeta - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Sporazum o prenehanju delovnega razmerja, pri katerem sta sodelovala pooblaščenca obeh strank – odvetnika, je bil sklenjen po začetku sodnega postopka in pred njegovim zaključkom na prvi stopnji, v takšnem primeru pa je predvideno, da znaša nagrada odvetnika 0,7 osnovnega količnika (12. člen ZOdvT).
Tožena stranka je za kršitev in storilca, glede katerega je sprožila disciplinski postopek (glede organiziranja nezakonite stavke), izvedela še pred prejemom pravnomočne sodbe, s katero je bilo v kolektivnem delovnem sporu ugotovljeno, da je stavka nezakonita. Uvedba disciplinskega postopka je zastarala, ker je potekel subjektivni, pa tudi objektivni rok. Slednji je začel teči, ko je bila stavka organizirana, ne pa, ko je tožena stranka prejela pravnomočno sodbo, da je bila stavka nezakonita.
ZIZ člen 15. ZPP člen 24, 25, 25/1, 49, 191, 191/1, 191/1-1.
krajevna pristojnost – materialno sosporništvo
Glede na predlagano sredstvo izvršbe (rubež, cenitev, hramba in prodaja premičnin) je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima sedež oziroma prebivališče vsak od dolžnikov. Glede na določbo 49. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je, ker gre za dva dolžnika, ki sta materialna sospornika, za oba krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed njiju.
pravice in obveznosti izdajatelja medija – izdajatelj medija – lastnik izdajatelja medija – odškodninska odgovornost delodajalca za delavca
Tisti, ki nosi odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjenje, je izdajatelj medija in ne lastnik medija.
Ker v pritožbenem postopku ni več spora o tem, da spornih prispevkov ni objavila tožena stranka, temveč izdajatelj medija, pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da zatrjevanega protipravnega ravnanja ni mogla storiti tožena stranka, niti pri njej zaposleni novinarji.
ZIZ člen 23, 64, 64/1, 64/3, 64/5, 65, 65/2, 170. SPZ člen 40, 49. ZZK-1 člen 10, 41.
ugovor tretjega – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vknjižba lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju
Prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – predhodno vprašanje – delitev solastnine – spor o predmetu delitve
Zaradi spora o predmetu delitve je potrebno postopek prekiniti, saj nepravdno sodišče ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, ampak mora udeležence napotiti na pravdo.
stvarna legitimacija – procesna legitimacija – odtujitev stvari med pravdo – odstop terjatve med pravdo - prilagoditev tožbenega zahtevka – (i)relevančna teorija
Določba 190. člena ZPP pomeni(le), da odtujitev terjatve med pravdo nima vpliva na procesno razmerje dotedanjih pravdnih strank, ki še naprej ostaneta stranki postopka. Pravdno upravičenje pa je treba razlikovati od stvarne legitimacije, ki sodi v vsebino odločitve sodišča in ne predstavlja procesne predpostavke za njegovo odločanje. Stvarna legitimacija je podana, kadar je tožnik subjekt uveljavljane materialne pravice oziroma kadar je toženec subjekt zatrjevane obveznosti. Utemeljenost zahtevka je tako lahko podana zgolj, če tožniku pripada pravica iz materialnopravnega razmerja ravno nasproti tožencu. Vprašanje aktivne in pasivne legitimacije pa se presoja po materialnem, ne pa procesnem pravu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073823
ZPP člen 116, 139, 139/6. ZOR člen 266. OZ člen 243.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičenost zamude – vročanje odvetniku – preseljen sedež odvetnika – operativni leasing – finančni leasing - kršitev pogodbe – razdrtje pogodbe – dolg leasingojemalca – izračun škode
Dolg leasingojemalca na dan razdrtja pogodbe je sestavljen iz dveh delov: neporavnanih pogodbenih obveznosti do razdrtja pogodbe ter pogodbeno dogovorjene škode - vsote leasing obrokov, ki bi jih bil leasingojemalec dolžan plačati do izteka pogodbe. Ker pa odškodnina dejanske škode ne sme presegati, je obroke leasinga, ki bi zapadli po razdrtju pogodbe, treba diskontirati na čas prenehanja pogodbe o leasingu ter odšteti vrednost predčasno vrnjenega predmeta leasinga.
dodelitev otroka – vzrok za razpad zakonske zveze – zaslišanje otroka
Razlogi, zaradi katerih je družinska skupnost razpadla, načelno niso relevantni ob odločanju, komu naju se otrok dodeli. To postanejo, če neposredno vplivajo na varstvo otrokove koristi.
Pravilo prvega odstavka 410. člena ZPP je zaradi življenjske občutljivosti vsebinsko prožno. Sodišču omogoča, da se z vso oblastno avtoriteto prilagaja konkretnemu življenjskemu (družinskemu) položaju, ne da bi ga pri tem ovirala procesna pravila s svojo siceršnjo striktnostjo.
ZIZ člen 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1. ZPP člen 286b.
sodni penali – rok za izpolnitev obveznosti – dogovor strank o podaljšanju rokov za izpolnitev obveznosti
Sodišče na upnikov predlog s sklepom določi primeren dodatni rok za izpolnitev nedenarne obveznosti, sodne penale pa izreče za primer, da dolžnik v tem roku ne bi izpolnil svoje obveznosti. Dogovor strank na naroku pomeni le podaljšanje rokov, dogovorjenih s sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov. Dodatni rok za izpolnitev obveznosti pa mora določiti sodišče prve stopnje v sklepu o določitvi sodnih penalov, česar ne more izključiti niti opozorilo sodišča na naroku, da pomeni dogovorjeni rok dodatni rok, v katerem je dolžnik dolžan izpolniti dolžnosti po sodni poravnavi, ter da bo v primeru neizpolnitve sodišče s sklepom določilo sodne penale.
Sodni penali se izrečejo ne glede na kakršnokoli škodo, saj je njihov namen vplivanje na dolžnika, da bi svojo nedenarno obveznost prostovoljno izpolnil.
Šele v izvršilnem postopku za izterjavo sodnih penalov po upnikovem predlogu za izdajo sklepa o izvršbi se ugotavlja, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila, torej ali je dolžnik ravnal v nasprotju s pravnim pravilom, postavljenim v sklepu o določitvi sodnih penalov, zaradi česar bi nastopila v sklepu predvidena sankcija.
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, odločba sodišča pa mora biti odvisna od predhodne rešitve tega vprašanja.