PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066606
ZP-1 člen 67, 67/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/12. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6, 80, 80/4. ZUP člen 87, 89.
preverjanje psihofizičnega stanja – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – veljavno vozniško dovoljenje – ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja – neopravljen kontrolni zdravstveni pregled – opis prekrška – obstoj prekrška – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – osebno vročanje – vročanje pooblaščencu za vročitve
Za prekršek po 6. odstavku 58. člena ZVoz se kaznuje (samo) voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, ki je prenehalo veljati na podlagi sodne odločbe, torej voznik, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške.
V obravnavanem primeru je bilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljeno, da je obdolženec vozil z vozniškim dovoljenjem, ki mu je bilo odvzeto, ker ni opravil kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten v določenem roku oziroma ga ni opravil v celoti, torej mu je bilo odvzeto na podlagi 1. odstavka 80. člena ZVoz.
Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, vendar pa upravni postopek dopušča, da ima stranka bodisi pooblaščenca bodisi le pooblaščenca za vročitve.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni po 1 odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav.
810. člen OZ posredniku sicer resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pismeno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja pisnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena naročitelju, čeprav je izpolnjena tretji osebi, če jo upnik kasneje odobri ali izkoristi.
Tožnik, ki je s pristopno izjavo pristopil k že sklenjeni pogodbi za kolektivno nezgodno zavarovanje, je bil dolžan v pogledu seznanitve s pogoji, pod katerimi je bila le-ta sklenjena, pokazati ustrezno skrbnost. Če je ravnal neskrbno in je k pogodbi pristopil, ne da bi se seznanil z njeno (celotno) vsebino, to ne more imeti za posledico, da ga splošni pogoji ne zavezujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – GOZDOVI – DENACIONALIZACIJA – RAZLASTITEV
VSL0061160
Zakon o razlastitvi člen 4, 86, 88, 89. Zakon o urbanističnem planiranju člen 21. SPZ člen 217, 217/2, 269, 269/1. ZDen člen 26. ZPP člen 11, 11/1, 285, 287, 287/2.
nepremičnina v družbeni lastnini – nastanek stvarne služnosti – odškodnina – oblikovanje tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – nesklepčnost tožbenega zahtevka
Gradnja na nepremičninah v družbeni lastnini na podlagi ustreznih upravnih soglasij ni rezultirala v samodejni pridobitvi bodisi pravice uporabe bodisi služnosti, pa četudi je takšno gradnjo izvršila družbena pravna oseba. Za prenos pravice uporabe ali za ustanovitev služnosti na takšni nepremičnini je bil potreben ustrezen pisen sporazum ali akt oblastvenega organa.
Zaradi posebnosti razmerij med subjekti obveznosti in pravic glede stvari v družbeni lastnini zmanjšanje vrednosti takšnih nepremičnin v času obstoja dvotirnega lastninskega sistema ni mogoče uveljavljati po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodnina, ki jo je zakonodajalec uredil v ZDen, posledično ne predstavlja odškodnine v pravem pomenu besede, temveč gre za odmeno, s katero je zakonodajalec zasledoval izravnavo krivic, ki so nastale zaradi nacionalizacije. Iz navedenega razloga odškodnine zaradi manjvrednosti nepremičnine, ki je nastala v obdobju pred denacionalizacijo tudi ni bilo mogoče uveljavljati izven denacionalizacijskih postopkov oziroma v času po preteku materialnega prekluzivnega roka za uveljavljanje zahtevkov iz 26. člena ZDen.
stiki – pogostost stikov – varstvo in vzgoja – primernost posameznega starša – preživnina za otroka – porazdelitev preživninskega bremena
Tak režim stikov, po katerem bi bil otrok, vzeto skupaj v mesečnem obdobju, pri vsakem od staršev polovico časa, čeprav ga je sodišče dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo, bi prišel v poštev le, če bi obstajale okoliščine, ki so zelo blizu okoliščinam, ko oba starša obdržita varstvo in vzgojo otrok oziroma, ko gre za skupno skrbništvo.
nagrada izvedenca – izjemno zahtevno mnenje - zelo zahtevno mnenje
Z ovrednotenjem mnenja kot zelo zahtevnega je sodišče ustrezno upoštevalo vse okoliščine, s katerimi pritožnik utemeljuje stališče, da gre za izjemno zahtevno mnenje. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka. Gre za najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je na primer potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Okoliščine, ki jih je navedel pritožnik, utemeljujejo oceno, da je bila izdelava mnenja zelo – ne pa izjemno – zahtevna.
Zavarovalnica, pri kateri je bil zavarovan kredit, tožnici ni izplačala odškodnine zaradi nevrnjenega kredita, zato o prehodu terjatve in s tem o spremembi upnika ni mogoče govoriti. Plačilo, ki ga je toženka opravila v korist zavarovalnice (četudi v prepričanju, da plačuje svoj dolg po predmetni kreditni pogodbi), nima vpliva na terjatev, ki jo vtožuje tožnica v tem postopku.
Sodišče je predlog za delitev solastniškega deleža na nepremičnini zavrnilo zato, ker ne gre za skupno premoženje udeležencev. Ker je o predlogu meritorno odločilo, s tem nastalih stroškov postopka po ZNP predlagateljica ni dolžna nositi.
Predlog za delitev premičnega premoženja je bil umaknjen, zato je te stroške dolžna trpeti predlagateljica.
stranke zapuščinskega postopka - udeleženci zapuščinskega postopka - pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine v državno last
Zapustnikov upnik lahko svojo pravico iz materialnega razmerja uveljavi s tožbo tudi v primeru ugotovitve zapuščinskega sodišča, da zapuščine ni.
Obstoj sklepa o dedovanju oz. prehodu zapuščine brez dediča v državno last ni pogoj za tožbo upnika, kajti zapustnikova obveznost in s tem pasivna legitimacija za pravdo sta prešla na dediča oz. državo ipso facto v trenutku smrti zapustnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071945
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 115, 280, 280/2, 281.
delitev solastnine – fizična delitev – civilna delitev – kršitev določb postopka – priprava na narok – nepravilno vabljenje strank – možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče takrat, ko stranki ni zagotovljeno najmanj 15-dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo, ne sme opraviti glavne obravnave v odsotnosti tako nepravilno vabljene stranke, sicer ji odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.
V primeru fizične delitve ali delitve v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ lahko pride do prenosa lastninske pravice na solastnika predmeta delitve le, če ta izkaže upravičen interes, da mu pripade predmet delitve ali njegov del.
Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ker to za stranko pač ni ugodno, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Tudi sicer pa tožnik ob zaključku glavne obravnave zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca za raziskave prometnih nezgod ni grajal, zato se na to kršitev v pritožbenem postopku niti ne more več sklicevati.
zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – materialno pravo
Kar zadeva uporabo prava, je pri sojenju v zamudnem postopku sodišče v enakem položaju kot pri izdaji kontradiktorne sodbe. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve zamudne sodbe mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Šele takšni razlogi namreč omogočajo presojo pravilnosti materialnega sklepa (conclusio).
OZ člen 255, 256, 256/3, 257. ZPP člen 292. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – procesno dejanje – sodba na podlagi pripoznave – zemljiškoknjižni vpis – pravočasnost vložitve tožbe – zadnje dejanje – stroški postopka
Tudi procesna dejanja, ki nato pripeljejo do pravnomočne sodbe oziroma izvršilnega naslova, je mogoče izpodbijati s tako imenovano Paulijansko tožbo po splošnih pravilih OZ. Z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje ni razveljavilo sodbe, niti zemljiškoknjižnega vpisa, temveč je le odločilo, da preneha učinek te sodbe in zemljiškoknjižnega vpisa proti tožeči stranki (upniku).
odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve – razlastitev – izgubljeni dobiček
Nepravdno sodišče je pristojno za odločanje o odškodnini za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve, ker je razlastitveni zavezanec na razlaščenih nepremičninah opravljal dejavnost oddajanja sodb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - dokazovanje - policist
Tožena stranka je tožniku (policistu) v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga med drugim očitala, da je sodeloval v pretepu, kar predstavlja prekršek zoper javni red in mir. Pri presoji te odpovedi ni bistveno, ali je bila tožniku za prekršek izrečena kazen in ali jo je plačal, ampak ali je s svojim ravnanjem kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/7, 421. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 213, 287.
vdovska pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva
Ker je bila tožnica ob smrti moža zavarovanka pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja (kot kmečka zavarovanka), ji je bilo priznanje pravice do vdovske pokojnine na podlagi 7. odstavka 110. člena ZPIZ-1 že pravnomočno zavrnjeno. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine je odločilno dejansko stanje, kot je obstajalo v času smrti tožničinega moža, ko je tožnica imela status zavarovanke, zato na to dejstvo kasnejša ugotovitev o zastaranju obveznosti plačila prispevka za nazaj, s čimer je tožnica izgubila lastnost zavarovanke na dan moževe smrti, ne vpliva. Ker se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenili, je toženec novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine utemeljeno zavrgel.
preživnina – upoštevanje v naravi danih dobrin – stvari dane otroku namesto preživnine
Res je, da je preživnino za otroka treba plačevati v denarju. Po ustaljeni sodni praksi se zato tisto, kar preživninski zavezanec svojemu otroku nakloni v naravi, šteje za darilo. Vendar pa je pri odločanju za preteklo obdobje treba upoštevati, da so naklonitve v naravi zadostile določen obseg otrokovih potreb. To pa pomeni, da od toženca sedaj ni mogoče zahtevati, naj za nazaj plača preživnino, ki naj zadosti tiste potrebe, ki so bile že potešene s pomočjo stroškov z njegove strani.