PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066606
ZP-1 člen 67, 67/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/12. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6, 80, 80/4. ZUP člen 87, 89.
preverjanje psihofizičnega stanja – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – veljavno vozniško dovoljenje – ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja – neopravljen kontrolni zdravstveni pregled – opis prekrška – obstoj prekrška – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – osebno vročanje – vročanje pooblaščencu za vročitve
Za prekršek po 6. odstavku 58. člena ZVoz se kaznuje (samo) voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, ki je prenehalo veljati na podlagi sodne odločbe, torej voznik, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške.
V obravnavanem primeru je bilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljeno, da je obdolženec vozil z vozniškim dovoljenjem, ki mu je bilo odvzeto, ker ni opravil kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten v določenem roku oziroma ga ni opravil v celoti, torej mu je bilo odvzeto na podlagi 1. odstavka 80. člena ZVoz.
Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, vendar pa upravni postopek dopušča, da ima stranka bodisi pooblaščenca bodisi le pooblaščenca za vročitve.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni po 1 odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav.
zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – materialno pravo
Kar zadeva uporabo prava, je pri sojenju v zamudnem postopku sodišče v enakem položaju kot pri izdaji kontradiktorne sodbe. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve zamudne sodbe mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Šele takšni razlogi namreč omogočajo presojo pravilnosti materialnega sklepa (conclusio).
dokazno breme - dokazni standard - razporeditev dokaznega bremena - selitev dokaznega bremena - ustavnoskladna razlaga – dokazovanje z indici
Pravilo 215. člena ZPP mora biti uporabljeno ustavno skladno. V njegovi uporabi se mora odražati ustavno načelo enakega varstva pravic. Iz tega razloga se dokazno breme v pravdi ves čas seli (razporeja) med strankama postopka. Razporeja pa se glede na pravno usodnost odločitve, glede na moč razpoložljivih dokazov ter glede na možnost (ne)uporabe potencialnih dokazov (bodisi tistih, ki neposredno dokazujejo pravno relevantna dejstva bodisi tistih, ki dokazujejo indična dejstva ali pa služijo dokazni argumentaciji). Pravilo o dejanskem sklepanju po dokaznem bremenu pa pride v poštev predvsem tedaj, ko bi stranka za razjasnitev dejanskega stanja še lahko kaj storila, pa tega ne naredi.
nagrada izvedenca – izjemno zahtevno mnenje - zelo zahtevno mnenje
Z ovrednotenjem mnenja kot zelo zahtevnega je sodišče ustrezno upoštevalo vse okoliščine, s katerimi pritožnik utemeljuje stališče, da gre za izjemno zahtevno mnenje. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka. Gre za najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je na primer potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Okoliščine, ki jih je navedel pritožnik, utemeljujejo oceno, da je bila izdelava mnenja zelo – ne pa izjemno – zahtevna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – GOZDOVI – DENACIONALIZACIJA – RAZLASTITEV
VSL0061160
Zakon o razlastitvi člen 4, 86, 88, 89. Zakon o urbanističnem planiranju člen 21. SPZ člen 217, 217/2, 269, 269/1. ZDen člen 26. ZPP člen 11, 11/1, 285, 287, 287/2.
nepremičnina v družbeni lastnini – nastanek stvarne služnosti – odškodnina – oblikovanje tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – nesklepčnost tožbenega zahtevka
Gradnja na nepremičninah v družbeni lastnini na podlagi ustreznih upravnih soglasij ni rezultirala v samodejni pridobitvi bodisi pravice uporabe bodisi služnosti, pa četudi je takšno gradnjo izvršila družbena pravna oseba. Za prenos pravice uporabe ali za ustanovitev služnosti na takšni nepremičnini je bil potreben ustrezen pisen sporazum ali akt oblastvenega organa.
Zaradi posebnosti razmerij med subjekti obveznosti in pravic glede stvari v družbeni lastnini zmanjšanje vrednosti takšnih nepremičnin v času obstoja dvotirnega lastninskega sistema ni mogoče uveljavljati po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodnina, ki jo je zakonodajalec uredil v ZDen, posledično ne predstavlja odškodnine v pravem pomenu besede, temveč gre za odmeno, s katero je zakonodajalec zasledoval izravnavo krivic, ki so nastale zaradi nacionalizacije. Iz navedenega razloga odškodnine zaradi manjvrednosti nepremičnine, ki je nastala v obdobju pred denacionalizacijo tudi ni bilo mogoče uveljavljati izven denacionalizacijskih postopkov oziroma v času po preteku materialnega prekluzivnega roka za uveljavljanje zahtevkov iz 26. člena ZDen.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ker to za stranko pač ni ugodno, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Tudi sicer pa tožnik ob zaključku glavne obravnave zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca za raziskave prometnih nezgod ni grajal, zato se na to kršitev v pritožbenem postopku niti ne more več sklicevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožniku v opozorilu na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi očitala, da objekta, za katerega je bil zadolžen, ni izdelal kvalitetno in da je z izdelavo zamujal. Tožnik je v sodnem postopku zatrjeval obstoj številnih okoliščin, na katere ni mogel vplivati in ki so povzročilo nepravilnosti pri objektu (časovna stiska, obsežnost projekta, sodelovanje drugih izvajalcev...), in da je na te nepravilnosti toženo stranko opozarjal. Ker se sodišče prve stopnje do njegovih trditev ni opredelilo in v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja, je preuranjeno zaključilo, da je opozorilo utemeljeno.
Po podatkih spisa je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje dediču vročen v petek, 9.3.2012. Rok 15 dni za pritožbo je potekel v ponedeljek, 26.3.2012, medtem ko je sodišče dedičevo pritožbo zoper citirani sklep prejelo 30.3.2012. Pritožba je bila torej vložena prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne more obravnavati in jo je moralo skladno z 352. členom v zvezi z 2. odstavkom 343. člena ZPP zavreči.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakonit razlog – začasno povečan obseg dela – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Delo, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki je trajne narave, zato je pravilen zaključek, da je tožena stranka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, zaradi česar se na podlagi določila 54. člena ZDR šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
stranke zapuščinskega postopka - udeleženci zapuščinskega postopka - pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine v državno last
Zapustnikov upnik lahko svojo pravico iz materialnega razmerja uveljavi s tožbo tudi v primeru ugotovitve zapuščinskega sodišča, da zapuščine ni.
Obstoj sklepa o dedovanju oz. prehodu zapuščine brez dediča v državno last ni pogoj za tožbo upnika, kajti zapustnikova obveznost in s tem pasivna legitimacija za pravdo sta prešla na dediča oz. državo ipso facto v trenutku smrti zapustnice.
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/7, 421. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 213, 287.
vdovska pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva
Ker je bila tožnica ob smrti moža zavarovanka pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja (kot kmečka zavarovanka), ji je bilo priznanje pravice do vdovske pokojnine na podlagi 7. odstavka 110. člena ZPIZ-1 že pravnomočno zavrnjeno. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine je odločilno dejansko stanje, kot je obstajalo v času smrti tožničinega moža, ko je tožnica imela status zavarovanke, zato na to dejstvo kasnejša ugotovitev o zastaranju obveznosti plačila prispevka za nazaj, s čimer je tožnica izgubila lastnost zavarovanke na dan moževe smrti, ne vpliva. Ker se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenili, je toženec novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine utemeljeno zavrgel.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0071907
ZTLR člen 25. SPZ člen 271. ZPP člen 286. ZDPra člen 7, 7/1, 16. ZLS člen 2, 61, 61/6.
pridobitev lastninske pravice – zemljišče v družbeni lastnini – gradnja na tujem zemljišču – dogovor o gradnji na tujem zemljišču – prekluzija – stroški zastopanja občine – občinsko pravobranilstvo
Pridobitev lastninske pravice graditelja ob dogovoru o gradnji na zemljišču drugega, izključujejo določila 25. člena ZTLR.
Z gradnjo na zemljišču v družbeni lasti ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice.
Pogoj za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je obstoj elementov tega razmerja, izvajalec del (delavec), ki je delo opravljal po pogodbah o delu in zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja za to obdobje, pa mora izpolnjevati tudi pogoje za sklenitev delovnega razmerja (20. člen ZDR) na enakih delih v organiziranem procesu delodajalca.
padec po stopnicah – odgovornost delodajalca za poškodbo delavca - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – neme degenerativne spremembe
Pri tožniku gre za takoimenovane neme degenerativne spremembe, torej take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic in ki zato po ustaljenem stališču sodne prakse niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode, zaradi katerega bi bilo potrebno znižati odškodnino.
plačilni nalog – spor majhne vrednosti – verodostojna listina – neizvedba glavne obravnave – nedovoljen pritožbeni razlog
V predlogu za izdajo plačilnega naloga je namesto navajanja pravno pomembnih dejstev predvidena priložitev verodostojne listine, iz katere ta dejstva sledijo. Dejstva, na katere tožnik opira zahtevek, morajo izhajati iz priložene verodostojne listine. Za izdajo plačilnega naloga zadošča, da dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, izhajajo iz verodostojne listine.
OZ člen 4, 5, 9, 33, 46, 46/1, 65, 65/1. ZVKSES člen 4, 4/1, 4/3, 5, 5/1, 6.
narava pogodbe – predpogodba – pogodba o rezervaciji za stanovanjsko enoto – odstopno upravičenje kupca po ZVKSES – zmota glede bistvenih sestavin pogodbe
V primerih, ko je prodajalec nepremičnine pred odstopom kupca že izpolnil vse pogoje iz 5. člena ZVKSES – in tako dejansko odpravil vsa tista tveganja, zaradi varstva pred katerimi je zakonodajalec sploh predvidel možnost odstopa v vsakem trenutku – je treba upoštevati pri presoji upravičenosti in posledični učinkovitosti odstopa tudi splošna načela obligacijskega prava, zlasti svobodo pogodbenega dogovarjanja, načelo spoštovanja prevzetih obveznosti ter načelo vestnosti in poštenja.
posestno varstvo – motenje soposesti – prostovoljna opustitev soposesti – dejanska oblast nad stvarjo – volja opustiti posest
Tožnikova SMS sporočila je bilo razumeti kot izjavo volje, da tožnik stvari (vseh nepremičnin in tistih premičnin, ki jih ni nameraval odnesti), s katerimi v tistem trenutku ni bil v fizičnem kontaktu, ne želi več uporabljati, da jih torej ne želi več imeti v dejanski oblasti niti v danem trenutku, niti v prihodnje. S takšno izjavo volje, pa je tožnik prostovoljno opustil svojo posest, s čimer je tudi izgubil pravico do posestnega varstva.