PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066606
ZP-1 člen 67, 67/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/12. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6, 80, 80/4. ZUP člen 87, 89.
preverjanje psihofizičnega stanja – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – veljavno vozniško dovoljenje – ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja – neopravljen kontrolni zdravstveni pregled – opis prekrška – obstoj prekrška – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – osebno vročanje – vročanje pooblaščencu za vročitve
Za prekršek po 6. odstavku 58. člena ZVoz se kaznuje (samo) voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, ki je prenehalo veljati na podlagi sodne odločbe, torej voznik, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške.
V obravnavanem primeru je bilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljeno, da je obdolženec vozil z vozniškim dovoljenjem, ki mu je bilo odvzeto, ker ni opravil kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten v določenem roku oziroma ga ni opravil v celoti, torej mu je bilo odvzeto na podlagi 1. odstavka 80. člena ZVoz.
Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, vendar pa upravni postopek dopušča, da ima stranka bodisi pooblaščenca bodisi le pooblaščenca za vročitve.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni po 1 odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav.
Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ker to za stranko pač ni ugodno, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Tudi sicer pa tožnik ob zaključku glavne obravnave zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca za raziskave prometnih nezgod ni grajal, zato se na to kršitev v pritožbenem postopku niti ne more več sklicevati.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakonit razlog – začasno povečan obseg dela – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Delo, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki je trajne narave, zato je pravilen zaključek, da je tožena stranka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, zaradi česar se na podlagi določila 54. člena ZDR šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
odločanje o izvedbi predlaganih dokazov – obrazložitev odločitev o izvedbi dokazov
Odločitev, da se predlagani dokazi izvedejo, ne terja kakšne posebne argumentacije, saj že sama izvedba predlaganih dokazov kaže, da jih sodišče šteje za primerne za dokazovanje pravno pomembnih dejstev. Stranka lahko graja verodostojnost predlaganih dokazov, njihove izvedbe pa ne more preprečiti.
OZ člen 255, 256, 256/3, 257. ZPP člen 292. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – procesno dejanje – sodba na podlagi pripoznave – zemljiškoknjižni vpis – pravočasnost vložitve tožbe – zadnje dejanje – stroški postopka
Tudi procesna dejanja, ki nato pripeljejo do pravnomočne sodbe oziroma izvršilnega naslova, je mogoče izpodbijati s tako imenovano Paulijansko tožbo po splošnih pravilih OZ. Z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje ni razveljavilo sodbe, niti zemljiškoknjižnega vpisa, temveč je le odločilo, da preneha učinek te sodbe in zemljiškoknjižnega vpisa proti tožeči stranki (upniku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071945
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 115, 280, 280/2, 281.
delitev solastnine – fizična delitev – civilna delitev – kršitev določb postopka – priprava na narok – nepravilno vabljenje strank – možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče takrat, ko stranki ni zagotovljeno najmanj 15-dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo, ne sme opraviti glavne obravnave v odsotnosti tako nepravilno vabljene stranke, sicer ji odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.
V primeru fizične delitve ali delitve v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ lahko pride do prenosa lastninske pravice na solastnika predmeta delitve le, če ta izkaže upravičen interes, da mu pripade predmet delitve ali njegov del.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožniku v opozorilu na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi očitala, da objekta, za katerega je bil zadolžen, ni izdelal kvalitetno in da je z izdelavo zamujal. Tožnik je v sodnem postopku zatrjeval obstoj številnih okoliščin, na katere ni mogel vplivati in ki so povzročilo nepravilnosti pri objektu (časovna stiska, obsežnost projekta, sodelovanje drugih izvajalcev...), in da je na te nepravilnosti toženo stranko opozarjal. Ker se sodišče prve stopnje do njegovih trditev ni opredelilo in v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja, je preuranjeno zaključilo, da je opozorilo utemeljeno.
Po podatkih spisa je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje dediču vročen v petek, 9.3.2012. Rok 15 dni za pritožbo je potekel v ponedeljek, 26.3.2012, medtem ko je sodišče dedičevo pritožbo zoper citirani sklep prejelo 30.3.2012. Pritožba je bila torej vložena prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne more obravnavati in jo je moralo skladno z 352. členom v zvezi z 2. odstavkom 343. člena ZPP zavreči.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo
Toženec v pritožbi ne pojasni, katera pravno pomembna dejstva naj bi prvo sodišče ugotovilo z zaslišanjem strank, v čem konkretno naj bi se sedaj kazalo bistveno spremenjeno stanje (po zadnjem razgovoru na centru za socialno delo), ne opredeli določno, zakaj tožnica ni primerna, da se ji otrok začasno zaupa v varstvo in vzgojo ter v čem naj bi se kazalo materino neprimerno obnašanje. Njegove trditve v tem pogledu so pavšalne narave, zato ne terjajo podrobnejšega odgovora pritožbenega sodišča. Razumljivo je, da je otrok te starosti močno navezan na oba starša in da si želi oba imeti v svoji bližini. Če joka ob koncu stika s tožencem, ko ga slednji vrne tožnici, to še ne more pomeniti, da za otroka pri tožnici ni ustrezno poskrbljeno.
posestno varstvo – motenje soposesti – prostovoljna opustitev soposesti – dejanska oblast nad stvarjo – volja opustiti posest
Tožnikova SMS sporočila je bilo razumeti kot izjavo volje, da tožnik stvari (vseh nepremičnin in tistih premičnin, ki jih ni nameraval odnesti), s katerimi v tistem trenutku ni bil v fizičnem kontaktu, ne želi več uporabljati, da jih torej ne želi več imeti v dejanski oblasti niti v danem trenutku, niti v prihodnje. S takšno izjavo volje, pa je tožnik prostovoljno opustil svojo posest, s čimer je tudi izgubil pravico do posestnega varstva.
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/7, 421. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 213, 287.
vdovska pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva
Ker je bila tožnica ob smrti moža zavarovanka pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja (kot kmečka zavarovanka), ji je bilo priznanje pravice do vdovske pokojnine na podlagi 7. odstavka 110. člena ZPIZ-1 že pravnomočno zavrnjeno. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine je odločilno dejansko stanje, kot je obstajalo v času smrti tožničinega moža, ko je tožnica imela status zavarovanke, zato na to dejstvo kasnejša ugotovitev o zastaranju obveznosti plačila prispevka za nazaj, s čimer je tožnica izgubila lastnost zavarovanke na dan moževe smrti, ne vpliva. Ker se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenili, je toženec novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine utemeljeno zavrgel.
regres za letni dopust – odškodnina za neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje za odločitev o vtoževanem zahtevku iz naslova plačila regresa za letni dopust in plačila nadomestila za neizrabljen letni dopust ni v zadostni meri raziskalo dejanskega stanja, ker ni ugotovilo, ali je tožnik sorazmerni del regresa pri prejšnjem delodajalcu že prejel. Prav tako ni razčistilo, ali je pri prejšnjem delodajalcu pridobil pravico do sorazmernega dela dopusta ter, ali je zoper odločitev o trajanju dopusta ugovarjal. Pomembno pa je tudi, ali je tožnik izrabo dopusta sploh uveljavljal. V zakonodaji namreč ni podlage, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust. Če izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi.
preživnina – upoštevanje v naravi danih dobrin – stvari dane otroku namesto preživnine
Res je, da je preživnino za otroka treba plačevati v denarju. Po ustaljeni sodni praksi se zato tisto, kar preživninski zavezanec svojemu otroku nakloni v naravi, šteje za darilo. Vendar pa je pri odločanju za preteklo obdobje treba upoštevati, da so naklonitve v naravi zadostile določen obseg otrokovih potreb. To pa pomeni, da od toženca sedaj ni mogoče zahtevati, naj za nazaj plača preživnino, ki naj zadosti tiste potrebe, ki so bile že potešene s pomočjo stroškov z njegove strani.
Tožnik, ki je s pristopno izjavo pristopil k že sklenjeni pogodbi za kolektivno nezgodno zavarovanje, je bil dolžan v pogledu seznanitve s pogoji, pod katerimi je bila le-ta sklenjena, pokazati ustrezno skrbnost. Če je ravnal neskrbno in je k pogodbi pristopil, ne da bi se seznanil z njeno (celotno) vsebino, to ne more imeti za posledico, da ga splošni pogoji ne zavezujejo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - dokazovanje - policist
Tožena stranka je tožniku (policistu) v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga med drugim očitala, da je sodeloval v pretepu, kar predstavlja prekršek zoper javni red in mir. Pri presoji te odpovedi ni bistveno, ali je bila tožniku za prekršek izrečena kazen in ali jo je plačal, ampak ali je s svojim ravnanjem kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve – razlastitev – izgubljeni dobiček
Nepravdno sodišče je pristojno za odločanje o odškodnini za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve, ker je razlastitveni zavezanec na razlaščenih nepremičninah opravljal dejavnost oddajanja sodb.
plačilni nalog – spor majhne vrednosti – verodostojna listina – neizvedba glavne obravnave – nedovoljen pritožbeni razlog
V predlogu za izdajo plačilnega naloga je namesto navajanja pravno pomembnih dejstev predvidena priložitev verodostojne listine, iz katere ta dejstva sledijo. Dejstva, na katere tožnik opira zahtevek, morajo izhajati iz priložene verodostojne listine. Za izdajo plačilnega naloga zadošča, da dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, izhajajo iz verodostojne listine.