poprava sodbe - popravni sklep - očitna pomota - postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - odločanje po prostem preudarku - stroški postopka - odločanje o stroških postopka - uspeh v postopku
V skladu z določbo prvega odstavka 328. člena ZPP lahko sodišče kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote v sodbi. Zakonsko pooblastilo sodišču, da odpravi napake, ni omejeno le na popravo napak v obrazložitvi, temveč tudi v izreku.
Sodišče v družinskopravnih zadevah odloča po prostem preudarku, ki mu ga je zakonodajalec zaupal v 413. členu ZPP. To je pravni standard, ki ga mora zapolniti sodišče. Uspeh v postopku je le ena izmed okoliščin, ki jo lahko sodišče upošteva, ko odloča o stroških po 413. člen ZPP, ne more pa biti ena in edina okoliščina. Nasprotno stališče bi vodilo v dejansko uporabo 154. člena ZPP, s čimer bi bila določba 413. člena ZPP, ki je lex specialis, izigrana.
Kljub temu, da je že 31.5.2013 vedela, da bo od pogodbe odstopila, tega ni sporočila tožeči stranki, da bi se tudi ona lahko na odstop pripravila, temveč je, nasprotno, s svojim ravnanjem zbujala vtis, da namerava s poslovnim sodelovanjem nadaljevati. Pranje in najem perila sta ves čas potekala nemoteno. S takim ravnanjem je postavila tožečo stranko v neenakopraven položaj, saj ta na možnost odpovedi pogodbe ni mogla pravočasno odreagirati. Po mnenju pritožbenega sodišča je ravnanje tožene stranke v nasprotju najmanj z dobrimi poslovnimi običaji (stranki sta že tudi pred podpisom Pogodbe poslovno sodelovali), pa tudi v nasprotju s temeljnim načelom vestnosti in poštenja, zato mu ni mogoče nuditi pravnega varstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015781
ZKP člen 149.a, 235, 235/1, 373. KZ-1 člen 186.
prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - zaslišanje tajnega policijskega delavca - uporaba tajnih podatkov v sodnih postopkih - dokazna vrednost - nasprotujoči si dokazi - ugotavljanje dejanskega stanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku med drugim zaslišalo tudi izvajalca ukrepa tajnega opazovanja (tajnega opazovalca in koordinatorja), ki sta se res sklicevala na taktiko in metodo policijskega delovanja, vendar v tem ni videti nobenih nepravilnosti. Namreč izvajanje preiskovalnih ukrepov predstavlja taktiko in metodo dela policije, ki je v internem aktu policije razglašena s stopnjo tajnosti "zaupno", kar pomeni, da priča o okoliščinah glede načina izvajanja ukrepov v smislu 1. točke 235. člen ZKP ne sme biti zaslišana, razen če jo pristojni organ odveže te dolžnosti.
Osnovno vprašanje, ki se postavlja v pritožbenem odločanju je ocena dokazne vrednosti dokazov, ki potrjujejo zagovor obtoženca in ki so dokumentirani s posnetki in listinami ter drugič dokazov, ki so bili pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, to je z uradnimi dejanji. Ker se dokazi medsebojno izključujejo, je torej možen le en odgovor in sicer, če so posnetki in listine glede obtoženčevega alibija pristni, potem policisti glede trditve, da so kritičnega dne opazovali M., ne govorijo resnice, če pa so njihove trditve točne, potem so razbremenilni dokazi ponarejeni. Ker obtoženec v istem času ni mogel biti na dveh mestih, druge razlage pač ni.
Predlagatelj zahteva razveljavitev sklepa nasprotnega udeleženca, na podlagi katerega je nasprotni udeleženec sklenil, da predlagatelj ni reprezentativni sindikat znotraj podjetja. Iz sklepa nasprotnega udeleženca je razvidno, da se sindikat že več let ne odziva na povabila za sodelovanje v postopkih kolektivnega urejanja pravic delavcev ter da je v navedeni sindikat trenutno včlanjenih manj kot 15 % zaposlenih pri delodajalcu, zato več ne izpolnjuje zakonskih pogojev reprezentativnosti. Sodišča prve stopnje je pravilno zaključilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za to, da nasprotni udeleženec predlagatelju odvzame status reprezentativnosti v podjetju.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predlagatelj v spornem obdobju šestih mesecev pred podajo izpodbijanega sklepa deloval tako, da je članicama pravno svetoval po elektronski pošti, po telefonu oziroma na domu, je pravilen dokazni zaključek, da je izpolnjen pogoj za priznanje reprezentativnosti v smislu določbe 6. člena ZRSin.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - vzgoja in varstvo otroka - stiki - preživnina - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - otrokova korist
Dejansko stanje je tako, da zaradi mamine popolne neangažiranosti oče polno (in izključno) izvršuje vzgojo in varstvo. Da bi bilo to treba še pravno formalizirati z izdajo začasne odredbe, ni nobene potrebe. Če otrok ni ogrožen, podlage za izdajo začasne odredbe ni.
gostota dobe - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Ob pomanjkanju psihiatrične dokumentacije sodno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku pred 20. 2. 2017 ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in je posledično tožbeni zahtevek v delu na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
Tožniku niti, če bi bilo mogoče popolno izgubo delovne zmožnosti in torej I. kategorijo invalidnosti ugotoviti že od 11. 9. 1995 dalje, ne bi bilo mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine. Z dopolnjeno pokojninsko dobo 7 mesecev in 4 dni niti v tem primeru namreč ne bi izpolnjeval pogoja gostote dobe za priznanje vtoževane invalidske dajatve.
Res zoper sklep o založitvi dodatnega predujma tožena stranka ni imela pritožbe, ker zoper sklep procesnega vodstva v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe. Vendar pa to ne pomeni, da stranka ni dolžna takoj, ko meni, da je prišlo do postopkovnih kršitev, le-teh uveljaviti takoj, v izogib prekluziji uveljavljanja procesnih kršitev (breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev).
Grajanje procesnih kršitev takoj ko je to mogoče, pomeni, da je stranka kršitev dolžna uveljaviti takoj, ko ima možnost kršitev ugotoviti. Tožena stranka se je z odločitvijo o založitvi dodatnega predujma seznanila z vročitvijo sklepa, ki mu je bila hkrati priložena tudi vloga izvedenca. Tako se je seznanila z razlogi sodišča za takšno odločitev in z razlogi izvedenca, ki so to odločitev sodišča pogojevali. Tožena stranka se je na nepravilnosti sodišča prve stopnje pri izdaji sklepa in na neustreznost izvedenčeve ocene predvidenih stroškov sklicevala več kot štiri mesece po izdaji sklepa o založitvi predujma in sicer šele v pripravljalni vlogi, vloženi na glavni obravnavi dne 19. 5. 2017 oziroma na tej obravnavi, kar pa po presoji sodišča druge stopnje ni v okviru standarda uveljavljanja procesnih kršitev takoj ko je to mogoče, pri čemer tožena stranka tudi ni zatrjevala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00011017
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3.. ZJU člen 24, 24/3.. ZPP člen 8, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da drugi pogoj za zakonitost izredne odpovedi ni izpolnjen, ker je tožnik, kljub priznanju kršitve, 26. 2. 2015 vse do prenehanja delovnega razmerja 23. 6. 2015 opravljal svoje delo. ZDR-1 v tretjem odstavku 110. člena določa, da delodajalec v primeru iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka tega člena lahko delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka, torej ne določa, da to mora storiti. Odločitev o tem prepušča delodajalcu, ki ima od ugotovitve razloga za izredno odpoved na voljo tridesetdnevni rok za podajo odpovedi. Poleg tega je treba upoštevati, da ima javni uslužbenec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, glede na določbo tretjega odstavka 24. člena ZJU možnost vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev odločitve o prenehanju delovnega razmerja, tako da javnemu uslužbencu preneha delovno razmerje šele po odločitvi drugostopenjskega organa o njegovi pritožbi zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno opravljanje dela v času od ugotovitve odpovednega razloga do prenehanja delovnega razmerja zaradi pomanjkanja kadrov ne dokazuje, da je bilo nadaljevanje delovnega razmerja možno do izteka odpovednega roka.
Pravica do plače je neodtuljiva pravica delavca, ki izhaja iz zakona in predstavlja podlago za obračun prispevkov in davkov. V 136. členu ZDR-1 določa, pogoje za zadrževanje in pobot izplačila plače in v konkretnem primeru pogoji iz tega člena niso izpolnjeni.
V tej zadevi je sporno, ali je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. V izvedenskem mnenju, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje, je imelo dovolj strokovne objektivne podlage za zaključek, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - ničnost - odpoklic s funkcije - predsednik uprave - umik tožbe - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je tožnik zmanjšal tožbeni zahtevek, saj na novo oblikovan tožbeni zahtevek iz tožnikove pripravljalne vloge ne daje podlage za drugačen zaključek. Zmanjšanje tožbenega zahtevka pa se lahko obravnava bodisi kot delno odpoved tožbenemu zahtevku bodisi kot delni umik tožbe. Ker pogoji, da bi se lahko to zmanjšanje zahtevka štelo za delno odpoved tožbenemu zahtevku, niso bili podani (odpoved mora biti izrecna, jasna in nedvoumna), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je prišlo z zmanjšanjem tožbenega zahtevka do delnega umika tožbe. Posledično je utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi tega dela postopka.
V primeru, če delavcu delovno razmerje pri delodajalcu zakonito preneha, ni pravne podlage, da bi bil delavec v obdobju po takšnem prenehanju delovnega razmerja upravičen do obračuna in izplačila nadomestila plače in regresa za letni dopust.
Za upoštevanje dohodka partnerja kot lastnega dohodka matere mladoletne tožnice ni materialno pravne podlage. To bi namreč pomenilo, da bi sodišče v nasprotju z zakonom materinemu partnerju "de facto" podelilo položaj preživninskega zavezanca.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/4, 196, 196/1, 196/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - prispevki za socialno varnost - neplačevanje prispevkov - prepovedana posledica - izguba pravice - direktni naklep - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - eno kaznivo dejanje - čas storitve - uporaba milejšega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - kazenska sankcija - sprememba sodbe
Že dejstvo neplačevanja predpisanih prispevkov za socialno varnost, v posledici česar oškodovanci izgubijo pravico, da bi se jim plače upoštevale v izračunih pokojninskih osnov, pomeni prepovedano posledico kaznivega dejanja, ne glede na dejanske okoliščine v zvezi z upokojevanjem posameznih delavcev.
Po presoji pritožbenega sodišča je tudi ob uporabi kazenskega zakona, veljavnega pred novelo KZ-1E, ravnanje storilca potrebno opredeliti kot eno kaznivo dejanje, ne glede na število oškodovanih delavcev. Kontinuirano oziroma ponavljajoče se opuščanje dolžnosti plačevanja prispevkov, ki ga zaznamuje enoten subjektivni odnos do vrste protipravnih posegov v pravice delavcev do socialne varnosti, ne utemeljuje zaključka, da gre za toliko kaznivih dejanj, kolikor je oškodovancev, saj so posamični izvršitveni fakti, ves čas obseženi v perpetuirajočem naklepu obdolženega, med seboj v tolikšni meri neločljivo povezani, da je tako ravnanje življenjsko vrednotiti kot eno kaznivo dejanje.
Ob pravni opredelitvi, da gre za eno kaznivo dejanje, je posamezne izvršitvene fakte, glede katerih je nastopilo zastaranje kazenskega pregona, potrebno izpustiti iz krivdoreka sodbe, tj. kolikor ni s pravnomočno sodbo izkazano, da je bil obdolženi obsojen za kasnejše enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, kar bi sicer pretrgalo tek zastaralnega roka.
Ob predpostavki, da je obdolženčevo ravnanje tudi ob uporabi KZ-1B mogoče opredeliti kot eno kaznivo dejanje, je v konkretnem primeru novela KZ-1E za obdolženega strožji kazenski zakon.
Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve. Če uživalec delne pokojnine spremeni obseg zavarovanja, se spremeni tudi višina delne pokojnine. Glede na spremenjen obseg zavarovanja se odmeri od starostne ali predčasne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve. Spremenjeni znesek delne pokojnine se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega zavarovanja.
ZDR-1 člen 6, 200, 200/5.. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 2, 10.
Tožena stranka je v postopku izkazala, da tožnico zaradi nošenja naglavne rute ni diskriminirala, zaslišane priče jo niso obravnavale na žaljiv, poniževalen in drug neprimeren način, od 64 prijavljenih kandidatov in 18 opravljenih razgovorih, pa tožnica ne more niti trditi, da bi tožena stranka zaposlila prav njo, oziroma da je bila diskriminirana zaradi nošenja naglavne rute.
Tožena stranka je tožnici na primeren način pojasnila, zakaj morajo vsi zaposleni nositi službena delovna oblačila (uniforme) in po potrebi tudi osebna varovalna sredstva, saj je potrebno zagotoviti preprečevanje raznih bolnišničnih okužb, tako je službena obleka pogoj za opravljanje posameznih zdravstvenih del in je tako zahteva tožene stranke po nošenju službene obleke sorazmerna in upravičena z zakonitim ciljem zmanjšanja higienskega tveganja.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - stiki z otrokom - varstvo in koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Razpad partnerske zveze in posledično zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu samo po sebi ne pomeni, da drugemu staršu pripada manj stikov, kot jih predstavlja polovica otrokovega časa. V pravico do stika se lahko poseže (tj. omeji) le, če stik oziroma njegov obseg otroka ogroža. Če ni posebnih razlogov na strani tega starša ali na strani otroka, je prav, da imata med seboj kar čim več stikov. To je otroku v dolgoročno korist. Vstop v šolo pretrese in predrugači dotedanji življenjski ustroj otroka, vendar to ne sme biti izgovor, da se stiki med otrokom in staršem, s katerim ne živi, zmanjšajo. Tudi ta starš je in bo del otrokovega življenja, zato je prav, da pomembno vlogo odigra tudi pri/po vstopu otroka v šolo. Prav je tudi, da se otrok za šolo pripravlja pri obeh, da pri obeh dela domače naloge, se zjutraj zbudi pri enem in pri drugem ter se od tam odpravi v šolo. Nočni stiki so izjemno pomemben del stikovanja in zanje ne otrok ne starš, s katerim otrok ne živi, ne smeta biti prikrajšana, če niso podane kakšne posebne okoliščine, ki to preprečujejo.
V družinskopravnih zadevah za odločitev sodišča izvedensko mnenje ni nujno potrebno. Praviloma zadošča že strokovno mnenje centra za socialno delo, za postavitev izvedenca pa se sodišče odloči glede na (sporne) navedbe pravdnih strank in če so izkazane kakšne posebne okoliščine na strani otroka ali staršev.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011653
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149.. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - pasivna legitimacija - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - tuja nega in pomoč - gradbeni podizvajalec
Bistvene so dejanske ugotovitve o tem, da je delo na spornem objektu v tujini, kjer je prišlo do padca, organizirala in nadzorovala druga toženka, da je tožnik navodila za delo prejemal od vodje monterjev druge toženke in da je bil tudi sicer aktivno vključen v njen delovni proces. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval pri delu, ki ga je treba šteti za dejavnost druge toženke in da je bila slednja kot glavni izvajalec dela dolžna poskrbeti za varno delo vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njej ali pri podizvajalcu (prvemu tožencu).
Tožnik je v trenutku škodnega dogodka opravljal delo na višini 3 metrov. Delo na takšni višini glede na izkušnje in pogostost škodnih posledic predstavlja nevarno dejavnost v smislu določbe 149. člena OZ, zaradi česar je na strani druge toženke, ki je nevarno dejavnost izvajala, podana objektivna odškodninska odgovornost.
Sicer drži, da v trenutku škodnega dogodka tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom in da ni nosil varnostne čelade. Vendar pa so za odločitev o morebitnem soprispevku tožnika bistvene nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik pred napotitvijo na delo v tujino ni opravil izpita iz varstva pri delu, in da s strani tožene stranke ni bil poučen niti o delu na gradbenem odru niti o uporabi zaščitnih sredstev. Ob takšnih okoliščinah tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastali škodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009383
OZ člen 15, 190, 619.
sklenitev pogodbe o delu - ustna oblika - neupravičena pridobitev - zastaranje - konkretizirano ugovarjanje - izdaja računa - plačilo dela in materiala - pomanjkanje trditev
Najkasneje na glavni obravnavi, kamor je sodišče prve stopnje toženca pravilno povabilo, bi izdanemu računu še lahko ugovarjal. Vendar naroka za glavno obravnavo se toženec ni udeležil. Razlog, ki ga pojasnjuje v pritožbi, "da se z gospodom T. ne želi več srečati zaradi neresničnih izjav, ki jih daje na sodišču" je za odločitev o pritožbi nepomemben. Ob pomanjkanju ustreznih navedb je pritožbeno sodišče moralo šteti, da toženec ve, kolikor od zatrjevanih 10.671,79 EUR odpade na delo in koliko na material, za katerega on zatrjuje, da ga je bil preko tožeče stranke vložil v montažo kolektorjev na svoji hiši po tistem, ko je on osebno toženi stranki nakazal 11.389,52 EUR.
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Kaj drugega za pogodbo o delu ne velja. Zato se pritožbenim zatrjevanjem, da tožena s tožečo stranko ali pa njenim zakonitim zastopnikom ni sklenila nobene pisne pogodbe, na odločitev o pritožbi nima vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00011348
Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.. ZDR-1 člen 75.
obstoj delovnega razmerja - visokošolski učitelj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Iz 75. člena ZDR-1 ne izhaja, da je možna uporaba instituta spremembe delodajalca le v primeru prenosa gospodarske dejavnosti. V sporni zadevi je bila sicer prenesena raziskovalna dejavnost in s tem delovno razmerje v okviru te dejavnosti in ker pride do spremembe delodajalca neposredno na podlagi zakona (s čimer pridejo pogodbene in druge pravice in obveznosti, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika), za ta prenos ni potrebno soglasje delavca oziroma sporazum (aneks) med delavcem in delodajalcem prevzemnikom (delavec ima le možnost odkloniti prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku s posledico, kot izhaja iz šestega odstavka 75. člena ZDR-1).
Ker je tožnik poleg raziskovalnega dela opravljal tudi pedagoško delo, je lahko prešel k delodajalcu prevzemniku le v zvezi z njegovim raziskovalnim delom. To pa pomeni, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bila na javni raziskovalni zavod v celoti prenesena tožnikova pogodba o zaposlitvi (oziroma njegove pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja po tej pogodbi).
izredna denarna socialna pomoč - obnova postopka - zavrnitev predloga - nova dejstva in dokazi
Dopis pošte je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je vsebinsko smiselno enak dopisu pošte, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje v že pravnomočno končanem postopku. Zato tega dopisa pravilno ni štelo kot nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP.