DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011438
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (2005) člen 4.. Direktiva Sveta z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) člen 3.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je v zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti ugotovilo, da je bila prva toženka kot delodajalec na podlagi 4. člena člena Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, dolžna ročno premeščanje bremen nadomestiti s primerno delovno opremo, pripomočki in primernimi mehanskimi pomagali (prvi odstavek), saj je bilo to mogoče. Prva toženka je namreč po tožnikovi nezgodi uvedla delno avtomatizacijo delovnega procesa, tako da se čelni listi dostavijo na delovno mesto poleg zavijalnega stroja z viličarjem in jih ni treba več prenašati. Takšna obveznost je določena tudi v 3. členu Direktive o ročnem premeščanju bremen - Direktiva 90/269. Če te svoje obveznosti delodajalec ne izpolni, to ne more biti v breme delavca. Zato je podana krivdna odškodninska odgovornost prve toženke zaradi njene opustitve skladno s prvim odstavkom 131. člena OZ.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - ničnost - odpoklic s funkcije - predsednik uprave - umik tožbe - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je tožnik zmanjšal tožbeni zahtevek, saj na novo oblikovan tožbeni zahtevek iz tožnikove pripravljalne vloge ne daje podlage za drugačen zaključek. Zmanjšanje tožbenega zahtevka pa se lahko obravnava bodisi kot delno odpoved tožbenemu zahtevku bodisi kot delni umik tožbe. Ker pogoji, da bi se lahko to zmanjšanje zahtevka štelo za delno odpoved tožbenemu zahtevku, niso bili podani (odpoved mora biti izrecna, jasna in nedvoumna), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je prišlo z zmanjšanjem tožbenega zahtevka do delnega umika tožbe. Posledično je utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi tega dela postopka.
V primeru, če delavcu delovno razmerje pri delodajalcu zakonito preneha, ni pravne podlage, da bi bil delavec v obdobju po takšnem prenehanju delovnega razmerja upravičen do obračuna in izplačila nadomestila plače in regresa za letni dopust.
dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - premoženjsko stanje staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - brezposelnost preživninskega zavezanca - objektivne in subjektivne okoliščine - zdravstvene težave - dokazno breme
Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca ne gre zgolj za vprašanje presoje objektivnega stanja trenutne zavezančeve (ne)zaposlenosti, temveč gre predvsem za vprašanje (ne)izkoriščenosti njegovega delovnega (pridobitnega) potenciala.
predlog za obnovo postopka - kriva izpovedba priče ali izvedenca - ponarejena listina - zavrnitev predloga
Tožnik je predlog za obnovo postopka po 5. točki prvega odstavka 394. člena ZPP utemeljeval s stališčem, da sta bili izpovedbi obeh izvedencev krivi, ker nista v času izdelave izvedenskega mnenja in zaslišanja imela možnost objektivnega vpogleda v njegovo zdravstveno stanje, medtem ko 6. točko prvega odstavka 394. člena ZPP s stališčem, da se sodni odločbi opirata na listino (izvedensko mnenje), v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da navedena obnovitvena razloga nista podana, saj v primeru navedenih razlogov za obnovo postopka gre za kazniva dejanja, ki jih mora predlagatelj dokazati s pravnomočnimi sodbami kazenskega sodišča.
farmacevtski proizvodi - znamka - tožba na izbris znamke iz registra - tožba na prepoved uporabe znaka - zmeda v javnosti - vizualna in fonetična podobnost znakov - slušna podobnost znakov - zmotna uporaba materialnega prava
Na področju farmacevtskih znamk je običajno, da se kot znamka registrira beseda, ki uporabnikom omogoča hitro povezavo proizvoda z aktivno sestavino, boleznijo ali organom, katerega zdravljenju je proizvod namenjen, prav zaradi lažje prepoznave zdravilne učinkovine in namena uporabe. Prag razlikovalnega učinka je pri farmacevtskih znamkah nižji, kot pri ostalih znamkah. Tovrstne znamke imajo šibek razlikovalni značaj. Praksa je, da že majhna razlika med znakoma zadošča za neobstoj zmede v javnosti.
Ne glede na to, ali so farmacevstski pripravki izdani na zdravniški recept ali ne (vključno z zdravili za vsakodnevno uporabo za blažje motnje in manjše zdravstvene težave), jih je treba šteti za izdelke, pri nakupu katerih ima potrošnik, ki je razmeroma dobro obveščen ter razumno pozoren in preudaren, povišano stopnjo pozornosti.
Dejstvo, da gre za enobesedna znaka, ki se začneta na črko R in vsebujeta iste črke ne zadošča za ustvarjanje vtisa podobnosti med znakoma.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 14.
dodatek za nego otroka - seznam hudih bolezni
V sporni zadevi gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1 in v 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Pritožba sicer pravilno poudarja, da ni mišljen celoten seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj, pač pa le točno določene bolezni in sicer tiste, ki so v tem seznamu izrecno navedene, da jim lahko pripada višji dodatek za nego otroka.
V sporni zadevi naj bi šlo za krivdni izpis iz evidence Zavoda RS za zaposlovanje. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje presodilo, da krivdni razlog ni podan. Tožnica se je namreč z določenim dnem vključila v program aktivne politike zaposlovanja v okviru javnih del. Pritožbeno sodišče s stališčem sodišča prve stopnje soglaša.
ZPIZ-2 člen 183.. ZLPP člen 25a.. ZPIZ člen 46.. Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (1993) člen 7, 7/1.
Dejstvo, da lastninsko preoblikovanja spornega gospodarskega subjekta ni bilo izvedeno po ZLPP in da pristojno ministrstvo ni izdalo soglasja k izdaji potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovne plače na podlagi prvega odstavka 7. člena Uredbe o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač v zvezi s 25.a členom ZLPP, je bistvenega pomena za odločitev v sporni zadevi. V postopku revizije namreč ni bilo mogoče ugotoviti, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, saj do lastninskega preoblikovanja podjetja in do odkupa delnic za sporno podjetje sploh ni prišlo.
Za upoštevanje dohodka partnerja kot lastnega dohodka matere mladoletne tožnice ni materialno pravne podlage. To bi namreč pomenilo, da bi sodišče v nasprotju z zakonom materinemu partnerju "de facto" podelilo položaj preživninskega zavezanca.
Pravica do plače je neodtuljiva pravica delavca, ki izhaja iz zakona in predstavlja podlago za obračun prispevkov in davkov. V 136. členu ZDR-1 določa, pogoje za zadrževanje in pobot izplačila plače in v konkretnem primeru pogoji iz tega člena niso izpolnjeni.
V tej zadevi je sporno, ali je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. V izvedenskem mnenju, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje, je imelo dovolj strokovne objektivne podlage za zaključek, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost pooblaščenca - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Vzrok zamudi ni ravnanje poštne delavke, saj je ta pisanje takoj vrnila pooblaščencu in mu na ta način omogočila pravočasno popravo napake, temveč je napako mogoče pripisati le pooblaščencu in neustrezni organizaciji njegovega poslovanja.
odgovor upnika na ugovor tretjega - obrazloženost vloge - povrnitev izvršilnih stroškov
Določila v 6. točki tar. št. 27, ki opredeljuje enotno (najvišjo) nagrado za redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo, lahko pravilno razumemo le, če upoštevamo namensko razlago (nagrada glede na zahtevnost opravila) in argument koherence (zahteva po ujemanju posameznih določb o odvetniški nagradi z zakonskim sistemom pravnih sredstev). Edina zakonska zahteva za odgovor na ugovor tretjega je ta, da upnik poda nasprotovanje ugovoru, s čimer doseže odločitev o zavrnitvi ugovora tretjega, ne da bi se sodišče spuščalo v presojo utemeljenosti (drugi odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v nadaljevanju ZIZ). Nasprotovanja upnik ni dolžan utemeljiti, s čimer gre za neobrazloženo vlogo, za katero zadošča gola izjava upnika o nasprotovanju. Drugače velja za upnikov odgovor na ugovor dolžnika, ki mora biti obrazložen (tretji odstavek 58. člena ZIZ), sodišče pa nadalje vsebinsko presoja utemeljenost ugovora. Obrazložen mora biti tako ugovor dolžnika, kot tudi ugovor tretjega (drugi odstavek 53. ter prvi in peti odstavek 64. člena ZIZ). Po pojasnjenem odgovor upnika na ugovor tretjega po zahtevnosti ne dosega preostalih vlog v ugovornem postopku iz 6. točke tar. št. 27.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00011017
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3.. ZJU člen 24, 24/3.. ZPP člen 8, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da drugi pogoj za zakonitost izredne odpovedi ni izpolnjen, ker je tožnik, kljub priznanju kršitve, 26. 2. 2015 vse do prenehanja delovnega razmerja 23. 6. 2015 opravljal svoje delo. ZDR-1 v tretjem odstavku 110. člena določa, da delodajalec v primeru iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka tega člena lahko delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka, torej ne določa, da to mora storiti. Odločitev o tem prepušča delodajalcu, ki ima od ugotovitve razloga za izredno odpoved na voljo tridesetdnevni rok za podajo odpovedi. Poleg tega je treba upoštevati, da ima javni uslužbenec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, glede na določbo tretjega odstavka 24. člena ZJU možnost vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev odločitve o prenehanju delovnega razmerja, tako da javnemu uslužbencu preneha delovno razmerje šele po odločitvi drugostopenjskega organa o njegovi pritožbi zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno opravljanje dela v času od ugotovitve odpovednega razloga do prenehanja delovnega razmerja zaradi pomanjkanja kadrov ne dokazuje, da je bilo nadaljevanje delovnega razmerja možno do izteka odpovednega roka.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - stiki z otrokom - varstvo in koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Razpad partnerske zveze in posledično zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu samo po sebi ne pomeni, da drugemu staršu pripada manj stikov, kot jih predstavlja polovica otrokovega časa. V pravico do stika se lahko poseže (tj. omeji) le, če stik oziroma njegov obseg otroka ogroža. Če ni posebnih razlogov na strani tega starša ali na strani otroka, je prav, da imata med seboj kar čim več stikov. To je otroku v dolgoročno korist. Vstop v šolo pretrese in predrugači dotedanji življenjski ustroj otroka, vendar to ne sme biti izgovor, da se stiki med otrokom in staršem, s katerim ne živi, zmanjšajo. Tudi ta starš je in bo del otrokovega življenja, zato je prav, da pomembno vlogo odigra tudi pri/po vstopu otroka v šolo. Prav je tudi, da se otrok za šolo pripravlja pri obeh, da pri obeh dela domače naloge, se zjutraj zbudi pri enem in pri drugem ter se od tam odpravi v šolo. Nočni stiki so izjemno pomemben del stikovanja in zanje ne otrok ne starš, s katerim otrok ne živi, ne smeta biti prikrajšana, če niso podane kakšne posebne okoliščine, ki to preprečujejo.
V družinskopravnih zadevah za odločitev sodišča izvedensko mnenje ni nujno potrebno. Praviloma zadošča že strokovno mnenje centra za socialno delo, za postavitev izvedenca pa se sodišče odloči glede na (sporne) navedbe pravdnih strank in če so izkazane kakšne posebne okoliščine na strani otroka ali staršev.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sprememba naslova - goljufija - stroški za prihod na delo - obveščanje delodajalca
Višina protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri čemer kaznivo dejanje goljufije stori tisti, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti ali ga s tem zapelje, da v škodo svojega ali drugega premoženja kaj stori ali opusti. Znak kaznivega dejanja je le določena protipravna premoženjska korist, katero pa je sodišče ugotovilo in pojasnilo, da so bili tožniku izplačani višji prevozni stroški, kot bi mu dejansko pripadali glede na kraj dejanskega (prevoza) prihoda na delo.
V skladu s 36. členom ZDR mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh podatkih, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Prav tako se je delavec v skladu s 37. členom ZDR dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu materialno ali moralno lahko škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Tako je tožnik z lažno izjavo glede kraja bivanja storil tudi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR.
ZGD-1 člen 35, 35/3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravna oseba - zakoniti zastopnik - prokurist - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - zastopanje na naroku
Sodišče prve stopnje na podlagi zmotnega materialnopravnega stališča, da prokurist ne more zastopati gospodarske družbe na naroku za glavno obravnavo, toženi stranki ni omogočilo sodelovanja v postopku in je s tem storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00011348
Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.. ZDR-1 člen 75.
obstoj delovnega razmerja - visokošolski učitelj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Iz 75. člena ZDR-1 ne izhaja, da je možna uporaba instituta spremembe delodajalca le v primeru prenosa gospodarske dejavnosti. V sporni zadevi je bila sicer prenesena raziskovalna dejavnost in s tem delovno razmerje v okviru te dejavnosti in ker pride do spremembe delodajalca neposredno na podlagi zakona (s čimer pridejo pogodbene in druge pravice in obveznosti, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika), za ta prenos ni potrebno soglasje delavca oziroma sporazum (aneks) med delavcem in delodajalcem prevzemnikom (delavec ima le možnost odkloniti prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku s posledico, kot izhaja iz šestega odstavka 75. člena ZDR-1).
Ker je tožnik poleg raziskovalnega dela opravljal tudi pedagoško delo, je lahko prešel k delodajalcu prevzemniku le v zvezi z njegovim raziskovalnim delom. To pa pomeni, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bila na javni raziskovalni zavod v celoti prenesena tožnikova pogodba o zaposlitvi (oziroma njegove pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja po tej pogodbi).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011653
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149.. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - pasivna legitimacija - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - tuja nega in pomoč - gradbeni podizvajalec
Bistvene so dejanske ugotovitve o tem, da je delo na spornem objektu v tujini, kjer je prišlo do padca, organizirala in nadzorovala druga toženka, da je tožnik navodila za delo prejemal od vodje monterjev druge toženke in da je bil tudi sicer aktivno vključen v njen delovni proces. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval pri delu, ki ga je treba šteti za dejavnost druge toženke in da je bila slednja kot glavni izvajalec dela dolžna poskrbeti za varno delo vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njej ali pri podizvajalcu (prvemu tožencu).
Tožnik je v trenutku škodnega dogodka opravljal delo na višini 3 metrov. Delo na takšni višini glede na izkušnje in pogostost škodnih posledic predstavlja nevarno dejavnost v smislu določbe 149. člena OZ, zaradi česar je na strani druge toženke, ki je nevarno dejavnost izvajala, podana objektivna odškodninska odgovornost.
Sicer drži, da v trenutku škodnega dogodka tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom in da ni nosil varnostne čelade. Vendar pa so za odločitev o morebitnem soprispevku tožnika bistvene nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik pred napotitvijo na delo v tujino ni opravil izpita iz varstva pri delu, in da s strani tožene stranke ni bil poučen niti o delu na gradbenem odru niti o uporabi zaščitnih sredstev. Ob takšnih okoliščinah tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastali škodi.