TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- v I. točki izreka delno spremeni tako, da se znesek prisojene odškodnine (16.590,06 EUR) zviša na znesek 16.928,90 EUR, višji tožbeni zahtevek za plačilo zneska 4.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 2. 2013 dalje do plačila pa se zavrne,

- v prvem odstavku II. točke izreka (odločitev o stroških postopka) delno spremeni tako, da se znesek 1.926,93 EUR zviša na znesek 1.956,80 EUR ter

- razveljavi v drugem odstavku II. točke izreka.

II. V preostalem se pritožbi zavrneta ter se v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženki krijeta sami svoje stroške pritožbe, tožniku pa sta dolžni nerazdelno plačati 20,00 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Sodišče prve stopnje je v zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti ugotovilo, da je bila prva toženka kot delodajalec na podlagi 4. člena člena Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, dolžna ročno premeščanje bremen nadomestiti s primerno delovno opremo, pripomočki in primernimi mehanskimi pomagali (prvi odstavek), saj je bilo to mogoče. Prva toženka je namreč po tožnikovi nezgodi uvedla delno avtomatizacijo delovnega procesa, tako da se čelni listi dostavijo na delovno mesto poleg zavijalnega stroja z viličarjem in jih ni treba več prenašati. Takšna obveznost je določena tudi v 3. členu Direktive o ročnem premeščanju bremen - Direktiva 90/269. Če te svoje obveznosti delodajalec ne izpolni, to ne more biti v breme delavca. Zato je podana krivdna odškodninska odgovornost prve toženke zaradi njene opustitve skladno s prvim odstavkom 131. člena OZ.