• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSMB Sklep IV Cp 990/2026
    27.10.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSMB00098471
    ZPP člen 8, 72. ZNP-1 člen 35, 35/2, 42. DZ člen 7, 170, 171. URS člen 56. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. KOP člen 3
    starševska skrb - največja korist otroka - ogroženost otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom - zavarovanje koristi otrok - ukrepi trajnejšega značaja - pravica do družinskega življenja - dokazna ocena izvedenskega mnenja - izločitev sodnika - izločitveni razlog - nadzor nad izvajanjem starševske skrbi

    Ker ima država v primeru, ko se v postopku ugotovi ogroženost otrokove koristi, ne le pravice poseči v starševsko skrb, temveč tudi obveznost zagotavljati pomoč staršem, da izboljšajo starševske kapacitete, ki jo izvaja preko pristojnega CSD, je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo.

  • 2.
    VSLJ Sklep III Cp 1826/2026
    15.10.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00097653
    ZPND člen 22a, 22a/8.
    nasilje v družini - stroški postopka - prosti preudarek

    Ker je predlagateljica skoraj v celoti uspela s predlogom po ZPND za zavarovanje pred nasiljem nasprotnega udeleženca, je odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, povsem neprimerna in ne zadosti standardu prostega preudarka iz 22.a člena ZPND, prav tako pa je tudi v nasprotju s temeljnim načelom in namenom ZPND, ki je v zavarovanju žrtev družinskega nasilja.

  • 3.
    VSLJ Sklep IV Cp 1723/2026
    14.10.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00097670
    ZNP-1 člen 45, 45/5, 96, 96/2. DZ člen 7, 7/2, 269.
    postopek za varstvo koristi otroka - kolizijski skrbnik - konflikt interesov - mnenje otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom

    Postavitev kolizijskega skrbnika otroku je izjema, ki jo je treba razlagati ozko, saj se s tem posega v primarno pravico staršev, da odločajo o varstvu in vzgoji svojih otrok. Kolizijskega skrbnika se postavi le takrat, ko je med staršem in otrokom konflikt interesov, ki mora biti ustrezno izkazan.

  • 4.
    VSLJ Sodba I Cp 1118/2025
    1.10.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00097497
    ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 84. SPZ člen 47, 47/2.
    premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje bivših zakoncev - delež zakonca na skupnem premoženju - darilna pogodba - tožba za vrnitev darila - kavza pogodbe - skupna vlaganja - dokazi in dokazovanje

    Pri zahtevku za vračanje daril med zakoncema je odločilnega pomena, kakšna je bila kavza sklenjenega pravnega posla med zakoncema.

  • 5.
    VSLJ Sklep III Cp 1668/2026
    29.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097125
    ZPND člen 21, 21/4. ZPP člen 357, 359.
    prekoračitev zahtevka - odločitev o isti stvari - ukrepi po ZPND - prepustitev stanovanja - lastništvo tretjega - izvršilni naslov - notarski zapis kot izvršilni naslov - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - pravnomočnost - konkurenca dveh izvršilnih naslovov

    Sodišče prve stopnje je dvakrat odločilo o isti stvari - zavrnitvi presežka predlagateljičinega predloga. Situacija je podobna prekoračitvi zahtevka, zato je pritožbeno sodišče drugo zavrnitev razveljavilo.

    Predlagateljica je predlogu za prepustitev stanovanja po ZPND priložila izvršljiv notarski zapis, s katerim je prostovoljno sprejela obveznost, da se bo do 31. 12. 2026 izselila iz spornega stanovanja. Sklep sodišča v postopku po ZPND, s katerim bi predlagateljica pridobila pravico, da v spornem stanovanju biva dlje od navedenega datuma, bi bil v izrecnem nasprotju z izvršljivim notarskim zapisom, torej bi tak ukrep povzročil pravno nedopustno nasprotje med dvema izvršilnima naslovoma, česar sodišče zaradi varovanja načel pravnomočnosti ter zaupanja v pravo ne sme dopustiti.

  • 6.
    VSLJ Sklep IV Cp 1554/2026
    29.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00097470
    DZ člen 161.
    določitev stikov - stiki otroka s starimi starši - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)

    Položaj CSD se po ustaljeni sodni praksi približuje položaju, ki ga ima v postopku sodni izvedenec, mnenje CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. Ker je bilo na ta način ugotovljeno, da deklica ni ogrožena, pri čemer gre za vprašanje materialnega prava in ne za dejansko stanje, dejstvo, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo upnikov in dolžnika, ne pomeni procesne kršitve.

  • 7.
    VSLJ Sklep III Cp 1634/2026
    29.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00097089
    ZPND člen 22a
    nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - objava osebnih podatkov - komunikacija - ekonomsko nasilje

    Vprašanju otrokovega preživljanja (tudi nujnega) je primarno namenjen postopek, v katerem bo sodišče prve stopnje uredilo razmerja med udeležencema v zvezi z njim.

    Za preprečevanje zatrjevanega ekonomskega nasilja (neplačevanje preživnine za otroka) ukrep prepovedi približevanja in navezovanja stikov ni primeren.

  • 8.
    VSLJ Sklep IV Cp 1560/2026
    29.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097133
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    kršitev pravice do izjave - začasna odredba - ogroženost otroka - spolna zloraba - dokazni standard - pravica do izjave - mnenje Centra za socialno delo (CSD)

    Pri izdaji začasne odredbe, posebej v primerih vsakršnega suma spolne zlorabe, je treba postopati hitro, zato se včasih ne izvajajo zamudni, predvsem personalni dokazi. Prav tako je res, da je mnenje CSD v družinskih postopkih pomembno in da se po svoji tehtnosti ter dokazni moči približuje izvedenskemu mnenju. Vendar pa to ne pomeni, da je lahko standard obrazloženosti odločbe nižji - nižji je zgolj dokazni standard - prav tako ne pomeni, da sodišče sme ali celo mora nekritično slediti mnenju oziroma predlogu CSD.

  • 9.
    VSLJ Sklep IV Cp 1474/2026
    29.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
    VSLJ00097879
    KOP člen 9. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31. DZ člen 141, 161. ZPND člen 19. ZIZ člen 273a, 273b.
    začasna odredba o stikih - pravica do stikov otroka s starši - pravica staršev do stikov z otrokom - nasilje v družini - ogroženost otroka - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kaznivo dejanje nasilja v družini - stiki pod nadzorom - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj

    V primeru nasilja se domneva obrne, tako da velja, da stiki s staršem, ki izvaja nasilje in zato očitno ni primerno opremljen s starševskimi veščinami, niso v korist otroka. Stališče izhaja iz prvenstvene potrebe po varnosti pred nasilnimi dejanji in posledicami doživetega nasilja. Stiki niso v otrokovo korist niti tedaj, kadar je otrok npr. "le" priča nasilja nad materjo, še toliko manj pa v primeru, da je sam neposredna žrtev nasilnega ravnanja. Sodoživljanje družinskega nasilja ogroža otrokovo korist in predstavlja posebno obliko duševne zlorabe (t.j. posebno obliko ustrahovanja) otroka.

  • 10.
    VSLJ Sklep IV Cp 679/2026
    28.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00097371
    DZ člen 140, 196.
    sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev preživnine - razporeditev preživninskega bremena

    V skladu s 196. členom DZ se preživnina določi v mesečnem znesku za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe oziroma predloga za njeno določitev. Navedeno materialnopravno določbo je sodišče pravilno uporabilo, ko je preživnino določilo od vložitve predloga dalje in jo glede na spremenjene okoliščine odmerilo po posameznih časovnih obdobjih, ob upoštevanju obsega stikov otrok z vsakim od staršev.

    Kreditne obveznosti praviloma ne zmanjšujejo preživninskih zmožnosti, saj ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obligacijskimi obveznostmi. Le izjemoma je mogoče upoštevati kredit, če gre za obveznost, ki je nujno povezana z zagotavljanjem osnovnih življenjskih potreb zavezanca in zato vpliva na njegovo dejansko preživninsko sposobnost. Načeloma je lahko le stanovanjski kredit, kolikor predstavlja nujen življenjski strošek in ne zgolj povečanja premoženja zavezanca, eden izmed elementov pri presoji materialnih zmožnosti.

  • 11.
    VSLJ Sklep IV Cp 1615/2026
    28.9.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00097031
    ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/2. ZPP člen 17, 17/2, 337, 337/1.
    stanje ob vložitvi predloga - pritožbena novota - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - ugovor krajevne nepristojnosti

    Za vprašanje pristojnosti je odločilno stanje ob vložitvi predloga (drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in dejstva, ki so sodišču znana. Kasnejše spremembe se ne upoštevajo.

  • 12.
    VSLJ Sklep IV Cp 1045/2026
    17.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSLJ00097094
    ZMZPP člen 42, 42/1. Porodični zakon Federacije Bosne in Hercegovine člen 124, 124/2, 129, 129/2, 145, 145/1, 215.
    uporaba tujega prava - postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dolžnost preživljanja - preživninska obveznost staršev - določitev preživnine

    Pravilni so zaključki prvostopenjskega sodišča v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da so stiki otrok s staršem, s katerim ne živita, za njiju koristni, a se morajo izvajati konsistentno. V obravnavanem primeru se ne, in sicer zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, ki je otroka nekajkrat samovoljno predčasno pripeljal s stika, večkrat otroka sploh ni prišel iskat, ko pa se je stik izvajal, se otrokoma ni posvetil in prihajalo je do konfliktov z A. A., ki jih nasprotni udeleženec niti skušal ni razrešiti. Reagiral je z odpovedjo stikom, kar ni v korist otrok, saj jima daje sporočilo, da sta pri očetu nezaželena in nesprejeta.

    Zmotno je sodišče prve stopnje kot dohodek predlagateljice upoštevalo tudi 50 EUR iz projekta Botrstvo. To ni zaslužek predlagateljice, pač pa donacija A. A.

  • 13.
    VSLJ Sklep III Cp 1531/2026
    7.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096388
    ZPND člen 3, 3/2, 19, 22a, 22a/1.
    nasilje v družini - fizično nasilje - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi

    Mehanizem nastanka določene poškodbe ni odločilno dejstvo za presojo o obstoju fizičnega nasilja nad žrtvijo.

  • 14.
    VSLJ Sklep IV Cp 1455/2026
    7.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00097126
    DZ člen 151, 157. ZIZ člen 9, 9/5. ZNP-1 člen 100.
    začasna odredba v družinskih zadevah - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - skupno varstvo in vzgoja otroka - ureditev stikov med starši in otrokom - določitev preživnine - soglasje staršev - ogroženost otroka

    Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo, da sta bili deklici zaradi nezmožnosti udeležencev, da dosežeta soglasje o njunem vpisu v osnovno šolo, ogroženi. Deklicama je grozilo, da zaradi nesoglasja staršev v predvidenem terminu ne bosta mogli začeti obiskovati osnovne šole, izključenost iz šolskega okolja in družbe vrstnikov ter prikrajšanost za obvezno osnovnošolsko izobraževanje pa bi nedvomno predstavljali resno grožnjo njunemu zdravemu razvoju.

    Začetek obiskovanja osnovne šole za otroka praviloma pomeni korenito spremembo socialne mreže. Prilagoditvene sposobnosti povprečnega otroka so v tem starostnem obdobju dovolj razvite, da takšno spremembo prenese brez večjih težav.

    Številni otroci iz različnih razlogov obiskujejo vzgojno-izobraževalne ustanove zunaj kraja svojega bivanja in se do njih vsakodnevno vozijo na daljše razdalje. Čeprav takšno stanje praviloma ni ogrožajoče, pa v posameznem primeru lahko obstajajo posebne okoliščine, zaradi katerih se izrazito negativno odrazi na otrokovem telesnem in čustvenem stanju.

  • 15.
    VSLJ Sklep IV Cp 1508/2026
    7.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00097062
    DZ člen 157, 161.
    postopek za varstvo koristi otroka - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - sprememba izvajanja stikov - nadzorovani stiki - stiki pod nadzorom - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - prepoved približevanja

    Upoštevaje ugotovitev, da je ohranitev vezi z materjo za otroka in njun zdrav razvoj pomembna, je pričakovati, da bosta sodišče in CSD še naprej spremljala družino in brez odlašanja ukrenila, kar je treba, da bosta otroka deležna podpore, potrebne za okrepitev tega odnosa. Primarna odgovornost za nudenje te podpore pa je še vedno pri vsakem od staršev: pri materi, da v pridobivanju uvida v svoja pretekla ravnanja upošteva usmeritve, dane s strani CSD in sodišča, pri očetu pa, da podpre otroka, da se bosta lahko ponovno zbližala z materjo, in če bo treba, poišče zanju strokovno pomoč.

  • 16.
    VSLJ Sklep I Cp 1420/2026
    2.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096247
    ZPP člen 264, 264/1. ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 546, 552.
    začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - sklep o zavarovanju dokazov - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - darilo enemu od zakoncev - izročilna pogodba

    Premoženje, ki ni pridobljeno z delom, namreč ni skupno premoženje, čeprav ga je eden od partnerjev pridobil med trajanjem zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, ampak gre za njegovo posebno premoženje. To velja tudi v primeru, da je bilo premoženje podarjeno obema partnerjema, saj z daritvijo ne postane skupno premoženje, ampak gre za posebno premoženje obeh.

  • 17.
    VSLJ Sklep IV Cp 1394/2026
    2.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096243
    DZ člen 153, 156, 157, 171. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
    omejitev starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - načelo najmilejšega ukrepa - stiki otroka s staršem - največja korist otroka - izvedensko mnenje

    Pri presoji pogojev za omejitev starševske skrbi je odločilna otrokova ogroženost zaradi okoliščin, ki vplivajo na njegovo sposobnost vzpostavitve in ohranjanja odnosa z drugim staršem. Čeprav ima pri nastanku takšnega položaja določeno vlogo tudi drugi starš, je lahko ukrep omejitve starševske skrbi utemeljen le zoper tistega starša, pri katerem so ugotovljene okoliščine, ki ogroženost otroka povzročajo.

  • 18.
    VSLJ Sklep IV Cp 1484/2026
    2.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096364
    DZ člen 157, 157/2, 161. URS člen 57, 57/2.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - obiskovanje osnovne šole - dolžnost izobraževanja otrok

    Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je začasna odredba objektivno neizvršljiva zato, ker naj bi otroci dejansko prebivali v Banjaluki. Zgolj prijava začasnega prebivališča v Bosni in Hercegovini še ne dokazuje njihovega dejanskega oziroma običajnega prebivanja tam. Iz podatkov, na katere opozarja predlagatelj v odgovoru na pritožbo, izhaja, da je pristojni CSD v Banjaluki v letu 2025 dvakrat obiskal naslov, na katerem naj bi družina prebivala, vendar je tam ni našel, starša pa se kljub pozivu ob prihodu v Banjaluko tamkajšnjemu CSD nista javila. Nasprotna udeleženca tako z zatrjevanjem bivanja otrok v tujini, ne da bi obenem izkazala njihovo dejansko vključitev v tamkajšnji izobraževalni sistem, ne moreta izpodbiti ugotovitve o njihovi ogroženosti niti doseči izključitve ukrepov za varstvo njihovih koristi. Poleg navedenega je A. A. po materi kot zakoniti zastopnici sprožila postopek zaradi zavrnitve vpisa v srednješolski program v Sloveniji in pri zahtevi za vpis vztraja. To je težko uskladljivo s pritožbeno tezo, da družina z vidika izobraževanja otrok dejansko ni več vezana na Republiko Slovenijo.

  • 19.
    VSLJ Sklep IV Ip 895/2026
    2.9.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096596
    ZIZ člen 15, 17, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 7, 212. DZ člen 183.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - preživljanje otroka - polnoletnost upnika - redno šolanje kot pravni standard - trditveno in dokazno breme upnika - zahteva za obrazloženost ugovora - podiplomski študij - ugasnitev izvršilnega naslova - prenehanje preživninske obveznosti

    Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je na upniku, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati.

    Upnik je z v odgovoru na ugovor podanimi trdivami in predloženimi dokazili ovrgel uveljavljani ugovorni razlog, da se ne šola redno, saj je dokazno podprto zatrjeval, da je neposredno po uspešno zaključenem dodiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti Unevrze v A. nadaljeval z magistrskim študijem na poslovni šoli B. v Franciji. Trditveno in dokazno breme za uveljavljani ugovorni razlog, da kljub temu ni izpolnjen pogoj rednega šolanja, se je zato ponovno prevalilo na dolžnika. Dolžnik pa v pritožbi kot bistveno le pavšalno navaja, da študij na poslovni šoli B. v Franciji, ne ustreza pojmu magistrskega študijskega programa skladno z Zakonom o visokem šolstvu, oziroma da upnik tega ni z ničemer izkazal, čemur pa v ugovoru, kljub temu da je že takrat razpolagal s temi potrdili, ni oporekal. Sodišče prve stopnje, ki mu dolžnik očita tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, češ da ni ovrednotilo izobraževalnega programa, v katerega je vpisan upnik v Franciji, oziroma je napravilo nepravilno dokazno oceno, da je upnik izkazal, da gre za študij druge bolonjske stopnje, pa glede na ugovorne navedbe, tega ni bilo dolžno ovrednotiti po uradni dolžnosti.

  • 20.
    VSLJ Sklep III Cp 1471/2026
    26.8.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096128
    ZPND člen 3, 3/1, 3/5, 19. ZPP člen 8.
    nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - dokazni postopek - dokazna ocena izpovedbe stranke - dokazna ocena listin - prosta dokazna ocena

    Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo razloge, zaradi katerih je verjelo izpovedbam predlagateljic in ne izpovedbi nasprotnega udeleženca - dokazna ocena temelji na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in preverljivi. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v sklepu prepričljivo pojasnilo, katera zatrjevana odločilna dejstva šteje za bolj verjetna.

  • 1
  • od 50
  • >
  • >>