sprememba ureditve stikov - omejitev pravice do stikov - določitev obsega stikov - spolna zloraba otroka - telefonski stiki z otrokom - ukinitev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - varstvo koristi otroka
Izvedenka je ugotovila, da zaradi pomanjkanja materinih starševskih kapacitet in znakov zanemarjanja ter spolne zlorabe deklici že v osnovi nista razvili varne navezanosti in povezanosti z materjo ter zato nista v stiski zaradi manjšega obsega stikov. Nasprotno, manjši obseg stikov je koristen za njuno okrevanje in celostni razvoj, še vedno pa ohranja formalno, minimalno povezanost z materjo ter deluje v smeri postopnega in varnega predelovanja travme v zvezi z njo.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - bistveno spremenjene okoliščine - določitev preživnine - sprememba višine preživnine - sprememba ureditve stikov - zvišanje preživnine
Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Obstajati morajo bistvene spremembe.
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da že sama sprememba ureditve stikov utemeljuje spremembo preživninskega bremena. Le v primeru, ko se stiki bistveno spremenijo, je utemeljen (tudi) poseg v preživninsko obveznost.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - vložek posebnega premoženja - davčni dolg - sprememba izpodbijane sodbe
Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je sodišče pri ovrednotenju prispevka tožencev k ustvarjanju skupnega premoženja premalo upoštevalo vložek posebnega premoženja druge toženke, ki je presegal polovico celotne kupnine za nakup spornih nepremičnin.
Iz prav nobenega dela obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, da bi sodišče odobravalo kakršnokoli psihično ali fizično nasilje, kakor to skuša prikazati pritožba. Ravno nasprotno: sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku ugotovilo rizična oziroma ogrožujoča ravnanja na strani nasprotne udeleženke, saj jih je natančno povzelo v 22. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, vendar jih je skladno z ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen URS) pri ukrepih, ki so potrebni za zaščito koristi otrok, na podlagi ugotovljenih dejstev materialnopravno pravilno presojalo s tehtanjem razmer pri enem in drugem staršu.
začasna odredba v družinskih zadevah - začasen odvzem otroka - omejitev starševske skrbi - ukinitev stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - kontradiktornost postopka - duševna bolezen - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je mld. A. pri očetu ogrožen, čeprav mu je bil s sodno poravnavo zaupan v varstvo in vzgojo. Začasni odvzem otroka očetu je tako nujen.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00091968
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 280, 280/2, 283, 283/1.
preživninska obveznost - izvršba zaradi izterjave preživnine - izvršilni naslov - nadomestna izpolnitev - prenehanje obveznosti - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog - izpolnitev tretjemu - sporazum o nadomestni izpolnitvi - konkludentno soglasje - obstoj življenjske in ekonomske skupnosti
Ustaljeno stališče sodne prakse, da roditelj ne more sem izbirati, ali bo otroku kot preživnino plačeval določen denarni znesek, ali pa mu bo zagotovil preživljanje na drug način. Če pa se stranki sporazumeta drugače, se lahko preživnina daje tudi na drug način. Čeprav upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper roditelja, iz katerega izhaja določen način izpolnitve preživninske obveznosti, je torej mogoč tudi drugačen dogovor med preživljalcem in preživljancem, pri čemer pride v poštev tudi neformalen, konkludenten sporazum.
Za odločitev v obravnavani zadevi so pravno pomembne ugovorne navedbe, da je dolžnica od oktobra 2017 do maja 2020 svojo preživninsko obveznost izpolnjevala na drugačen, zgoraj opisani način. Kot je višje sodišče že pojasnilo v svojem, v tej zadevi izdanem sklepu I Ip 49/2025 z dne 12. 2. 2025, sicer pri tem ni odločilno, ali je bila življenjska skupnost med staršema in otrokom dejansko ponovno vzpostavljena ali ne, bistveno je, ali je preživninski zavezanec v soglasju s preživninskim upravičencem oziroma njegovim zakonitim zastopnikom svojo preživninsko obveznost res izpolnil na drug način, pri čemer je takšno soglasje lahko tudi konkludentno. Na obstoj konkludentnega dogovora pa lahko posredno nakazuje tudi okoliščina, da je življenjska skupnost dejansko spet bila vzpostavljena in sta posledično v njej oba starša, torej tudi preživninski zavezanec, otroka dejansko preživljala. Povedano še drugače, če bi se izkazalo, da je dolžnica v spornem obdobju res na drug način izpolnjevala svojo preživninsko obveznost do upnika, upnikov oče pa je s tem, ko je takšno izpolnitev sprejemal in ves ta čas zoper dolžnico ni zahteval izvršbe za izterjavo preživnine, konkludentno soglašal, bi bil to razlog, ki bi preprečeval predmetno izvršbo.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - sum storitve kaznivega dejanja - ukrep prepovedi približevanja - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - odtujevanje otroka
Zaključkom sodišča prve stopnje nasprotna udeleženka ne nasprotuje, meni pa, da nastaja položaj, ko se s hčerko še bolj oddaljujeta, zato predlaga izvedbo ukrepov, ki so vsaj glede predloga pritegnitve obeh akterjev porušenega odnosa v strokovno pomoč, smiselni. To ne vpliva na pravilnost z začasno odredbo izrečenega ukrepa, narekuje pa sodišču spremljanje njegovega izvajanja, tudi s pomočjo CSD. Če se med njegovim izvajanjem izkaže, da slabo vpliva na otrokove koristi in je zato otrok ogrožen, ga lahko po uradni dolžnosti ali na predlog spremeni (160. člen DZ).
DZ člen 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14
skupno starševstvo - predlog za izdajo začasne odredbe - dopolnitev predloga - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - sprememba ureditve stikov - omejitev stikov - začasna odredba v družinskih zadevah - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - bistveno spremenjene okoliščine - selitev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neobvezna izvedba naroka
Začasna odredba ni namenjena temu, da bi se z njo ponovno odpirala vprašanja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, temveč le preprečevanju verjetne in neposredne ogroženosti otroka. Poleg tega je treba pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe upoštevati tudi potek predhodnega postopka.
Pri odločanju o začasnih posegih v ureditev varstva in vzgoje je treba upoštevati tudi pomen stabilnosti otrokovega življenjskega okolja. Pogoste in hitre spremembe režima varstva in stikov lahko same po sebi negativno vplivajo na otrokovo občutje varnosti in njegov razvoj, zato morajo biti razlogi za takojšnje poseganje v že vzpostavljeno ureditev posebej tehtni.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00091930
OZ člen 347, 347/1, 356, 358. DZ člen 183, 193.
izvršba zaradi izterjave preživnine - zastaranje preživninske terjatve - zastaranje judikatnih terjatev - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - redno šolanje - trditveno in dokazno breme upnika
Zastaranje med starši in otroki ne teče, dokler traja roditeljska pravica oziroma starševska skrb. Pravilna uporaba določbe, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, zadrži tudi zastaranje terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ, vendar po prenehanju zadržanja zastaralni rok slednjih znaša 3 leta. Treba je namreč ločiti med takšnimi občasnimi terjatvami (ki ne predstavljajo prave judikatne terjatve), s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja, ter pravimi judikatnimi terjatvami iz naslova preživljanja. Pravo judikatno terjatev v konkretnem primeru predstavljajo preživninski obroki, ki so zapadli do konca glavne obravnave, na katerega se nanaša materialnopravna pravnomočnost. Ker sodišča namreč odločajo glede na stanje na dan glavne obravnave, prave judikatne terjatve ne predstavljajo tudi terjatve vse do pravnomočnosti sodbe, kot to trdi upnica. Za prave judikatne terjatve velja daljši, to je 10-letni zastaralni rok, ki se nanaša tako na glavnico kot pripadke, ki so se do tega dne natekli. Za vse po tem dnevu zapadle preživninske obroke in njim pripadajoče zakonske zamudne obresti pa res velja krajši, 3-letni zastaralni rok.
Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti. Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je v sorodnih postopkih sicer res na upniku, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati, vendar pa upnica upravičeno opozarja, da dolžnik v tej zadevi sploh ni ugovarjal, da je preživninsko upravičenje upnice prenehalo iz razloga, ker se ta po polnoletnosti več redno ne šola. Šele v takem primeru se navedeno trditveno in dokazno breme upnika v odgovoru na ugovor vzpostavi. Sicer pa mora v predlogu za izvršbo upnik zatrjevati obstoj izvršilnega naslova.
izvršilni naslov - sodna poravnava - stiki staršev z otrokom - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo - sprememba izvršilnega naslova - začasna odredba - učinek sklepa o izvršbi - ustavitev izvršbe - nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi - namen denarne kazni
Upnik ne prereka, da je bila v času odločanja sodišča prve stopnje dne 28. 10. 2025 že izdana začasna odredba, ki je spremenila dotedanji način in čas izvrševanja stikov, določen po prejšnjem izvršilnem naslovu, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v tej izvršilni zadevi. To pa je že zadosten pogoj, da je sodišče prve stopnje uporabilo 76. členu ZIZ, po katerem sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
To, da začasna odredba še ni pravnomočna, ne zadrži njene izvršitve, ima pa tudi naravo sklepa o izvršbi. Že zaradi slednjega ne bi hkrati mogla teči dva nasprotujoča si izvršilna postopka.
korist mladoletnega otroka - sprememba odločitve o stikih - vikend - stiki med počitnicami - skupno starševstvo - sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - sprememba okoliščin - preživnina
Sodna poravnava ima pomen in moč pravnomočno razsojene stvari (res transacta); četudi je v družinskih postopkih sklenjeno sodno poravnavo bistveno lažje spremeniti kot pa na primer v pravdnem postopku, je poseg v pravnomočno urejeno razmerje dopusten le, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, spremembe pa morajo biti bistvene in pravno relevantne.
Predlagateljica pravilno izpostavlja, da je pomembna razlika, ali preživlja z otrokoma cel dan oziroma vikend, torej od jutra do večera, ali pa zgolj popoldneve. Jasno je, da je otrok, ko pride iz šole, vsaj deloma utrujen, ima tudi različne obveznosti in izvenšolske dejavnosti, in četudi v prvih razredih osnovne šole teh obveznosti ni veliko, se stiki urejajo za naprej in treba jih je urediti čim bolj celovito in dolgoročno. V višjih razredih osnovne šole in v srednji šoli bo šolskih obveznosti vedno več, zelo verjetno tudi več drugih aktivnosti, tako da bo prosti čas med vikendi še toliko pomembnejši. Tu ne gre zgolj za interese oziroma koristi staršev, saj je tudi za otroka zelo pomembno (otrokova korist), da ima možnost z vsakim od staršev preživeti približno enak del kakovostnega prostega časa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00091670
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 161.
začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - namen denarne kazni - pravica do družinskega življenja - preizkus sklepa
Ker je bilo z začasno odredbo odločeno, da se denarna kazen izreče tistemu od udeležencev, ki krši obveznost iz začasne odredbe, na podlagi izpodbijane odločitve, da "se izterja denarna kazen, izrečena s sklepom o začasni odredbi," ni moč ugotoviti, od katerega od udeležencev se denarna kazen izterja.
Pritožbene navedbe, da ta ali ona pritožnikova ravnanja otrok ne bi mogla spraviti v stisko, ju ogrožati ter vzbujati v njiju občutka krivde ali usmiljenosti, so nedopustno projiciranje pritožnikovih stališč in nazorov na otroka ter enostransko določanje, ob katerih njegovih ravnanjih se otroka »smeta« počutiti ogroženo, neprijetno oziroma v stiski. Z drugimi besedami, pritožnik skuša odločati o tem, kaj se lahko in kaj se ne sme ali ne more dogajati v psihi drugih oseb, v tem primeru njegovih otrok.
določitev preživnine - višina preživnine za otroka - preživninske obveznosti staršev do otrok - starševski dodatek - otroški dodatek - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Starševski dodatek se ne všteva v otrokove potrebe in ne zmanjšuje preživninske obveznosti staršev. Namenjen je kritju stroškov v prvem letu otrokovega življenja. Do njega pa je upravičen starš, ki ne prejema nadomestila plače.
Določitev preživnine ne temelji na natančnem matematičnem izračunu, ampak predstavlja oceno potrebnih stroškov za otrokovo preživljanje. Mesečni izdatki niso ves čas enaki; od meseca do meseca se bolj ali manj razlikujejo, zato jih ni mogoče natančno določiti niti za preteklo, kaj šele za prihodnje obdobje. Vrednotenje otrokovih potreb pa mora temeljiti na realni oceni potrebnih izdatkov.
Čeprav so materini dohodki nižji (njen kredit ni namenjen reševanju stanovanjskega problema, zato se ga pri določitvi višine preživnine ne upošteva), je glede na dejstvo, da je breme varstva in vzgoje pretežno na očetu, primerno, da starša nosita vsak (približno) polovico preživninskega bremena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00091931
ZIZ člen 15, 106, 259. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3, 343/4.
izvršba zaradi izterjave preživnine - izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - utesnitev izvršbe - delna ustavitev izvršbe - procesna predpostavka - odločitev o stroških - pravni interes - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - zavrženje ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustnost pravnega sredstva
Del dolžnikovega ugovora predstavlja njegovo nasprotovanje pogojev za izvršbo za izterjavo še nezapadlih obrokov preživnine. V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ugovor ni utemeljen. Dolžnik namreč preživnin ni redno plačeval, poleg tega pa jih je plačeval v prenizkem znesku.
Dolžnik v pritožbi govori o zavarovanju s predhodno odredbo, vendar pa v obravnavani zadevi upnica ni predlagala zavarovanja, ampak izvršbo po 106. členu ZIZ, kar sta dva dva samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.
Za sprejeto stroškovno odločitev ni materialno pravne podlage: ne ZIZ in tudi ne ZPP ne predvidevata, da bi sodišče sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, pri čemer taka odločitev tudi ni obrazložena.
DZ člen 83. ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/5, 299a, 299a/4, 299a/4-3, 330, 330/3, 342, 342/5.
izločitvena pravica - neprijava izločitvene pravice v stečaju - seznam preizkušenih terjatev - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - skupno premoženje zakoncev - prenehanje izločitvene pravice
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ravnanje upravitelja, ki je (neprijavljeno) izločitveno pravico zakonca stečajnega dolžnika vključil v seznam preizkušenih terjatev in jo prerekal, ni v nasprotju s 83. členom DZ. Vključitev izločitvene pravice zakonca stečajnega dolžnika in njeno prerekanje v okoliščinah konkretnega primera odpravlja negotovost in služi transparentnosti in hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP).
Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 100, 101, 101/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 9, 15, 21, 61. DZ člen 240, 241, 242, 244, 244/2
otrokovo običajno prebivališče - mednarodna pristojnost - skrbništvo nad mladoletno osebo - prenos pristojnosti - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom - omejitev skrbniških pravic
Nadalje je zmotno sklicevanje predlagatelja na določbe Haaške konvencije iz leta 1996. Pritožbeno sodišče pojasnjuje da Bruseljska uredba IIa v 61. členu izrecno določa, da ima ta uredba v razmerju do Haaške konvencije iz leta 1996 prednost pri uporabi (kar pomeni, da se uporablja uredba, ne pa konvencija), če ima otrok običajno prebivališče na območju države članice EU. V obravnavani zadevi je imela mld. A. A. ob začetku postopka (leta 2021) običajno prebivališče v Sloveniji, ki je država članica EU, zato se uporabijo določbe o mednarodni pristojnosti, ki jih vsebuje Bruseljska uredba IIa, ne pa določbe o mednarodni pristojnosti, ki jih vsebuje Haaška konvencija iz leta 1996. Enako velja za vprašanje priznanja izvršitve odločb iz ene države članice v drugi državi članici.
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se določba 15. člena Bruseljske uredbe IIa uporabi zgolj izjemoma (kot izhaja že iz same dikcije omenjenega člena), kar že samo po sebi pomeni, da jo je treba ozko razlagati. Poleg tega iz besedila 15. člena Bruseljske uredbe IIa izhaja, da sodišče, ki vodi postopek, ni dolžno prekiniti postopka, ampak zgolj lahko prekine. Ne glede na navedeno sodišče druge stopnje meni, da pogoj za prekinitev in prenos pristojnosti na sodišče druge države članice v obravnavani zadevi ni podan, saj že pogoji iz prvega odstavka 15. člena niso izpolnjeni. Pravna teorija navedeno pravilo razlaga v smislu, da mora biti prenos pristojnosti v otrokovo korist oziroma, da se naj prenos pristojnosti izvede zgolj, če lahko sodišče druge države članice bolje zaščiti otrokovo korist, pri tem pa teorija izpostavlja, da lahko bolje zaščiti otrokovo korist tisto sodišče, ki je z zadevo posebej blizu povezano ali če govorijo razlogi razumevanja jezika drugega sodišča posebej za to, da o zadevi odloča sodišče druge države članice.
začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - dokazovanje z izvedencem - ukinitev stikov z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka
Začasne odredbe se izdajo le izjemoma, če so interesi otroka tako akutno ogroženi, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari.
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki sodišču omogočajo razumno hitro dokazno oceno, ali je ogroženost tolikšna, da je z začasno odredbo treba nemudoma zavarovati korist otroka. Praviloma se izvede „nezamudne“ dokaze, zamudnih dokazov (kot na primer dokaz z izvedencem) pa v okviru samostojnega postopka izdaje začasne odredbe načeloma ni treba izvesti, temveč je to stvar postopka o glavni stvari.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - namestitev otroka v rejniško družino - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - starševska skrb - rejništvo - sprememba ukrepa
Namestitev v krizni center je primerna le za krajše obdobje, dolgotrajna namestitev pa negativno vpliva na otroke, pojavijo se tveganja za pojav stisk in razvojnih primanjkljajev.