Nima pa prav pritožba, da je izrek denarne kazni nepotreben oziroma nesmiseln oz. je slednja previsoka, saj je slednja izrečena z namenom zavarovanja koristi otrok oz. preprečitve njihove ogroženosti, ki zaradi ravnanj svojega očeta doživljajo stisko, ko se vsak ponedeljek stika udeležijo, očeta pa brez obrazložitve na stik ni.
zavrženje tožbe - litispendenca - učinek litispendence - skupno premoženje zakoncev - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju - uveljavljanje ugovora v pravdi
Odveč je pritožnikova skrb, da ne bo mogel uveljaviti svojega nadpolovičnega deleža v okviru pravde P 141/2023. Svojo pravico iz skupne lastnine bo lahko v tej pravdi obranil z ugovorom. Z zavrženjem tožbe se mu ne odreka pravno varstvo in ne onemogoča enako varstvo pravic.
izvršba zaradi izterjave preživnine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje kot pravni standard - trditveno in dokazno breme upnika
Terjatev upnika na plačevanje preživnine je prenehala, saj upnik, zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage, ni izkazal rednega šolanja, saj niti ni navajal upravičenih razlogov, zakaj je prišlo do spremembe šolanja oziroma prenehanja študija na eni fakulteti in zatem vpisa na drugo fakulteto.
Ker znižanje preživnine že pojmovno ni in ne more biti v korist otroka, je stranka, ki predlaga znižanje preživnine, dolžna v zvezi s tem podati vse potrebne navedbe in predložiti dokaze, skladno z določbami 7. in 212. člena ZPP.
začasna odredba - stiki z otrokom - omejitev stikov - začasen odvzem otroka - osebnostna ali vedenjska motenost - duševna bolezen
Začasna odredba se lahko spremeni, če so se bistveno spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, pri čemer vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izdane začasne odredbe. Spreminjanje začasnih odredb ni namenjeno iskanju optimalne ureditve razmerij.
Še vedno obstaja nevarnost, da bi mati s svojimi paranoidnimi idejami inducirala deklice in je bistveno, da imajo deklice tudi okolje, kjer ni indukcije psihotičnosti oziroma paranoidnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00086621
DZ člen 265. ZNP-1 člen 6, 6/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zastopanje po uradni dolžnosti - postavitev začasnega skrbnika - Center za socialno delo (CSD) - izvedenec psihiatrične stroke - hitrost postopka - varstvo pravic nasprotnega udeleženca - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Iz gradiva v spisu in ravnanj nasprotne udeleženke izhaja, da ni sposobna razumeti in uveljaviti svojih pravic v postopku, zato bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti nasprotni udeleženki zagotoviti ustrezno zastopanje v postopku.
ogroženost otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - denarna kazen - stiki pod nadzorom - zaščita žrtve - povzročitelj nasilja v družini - psihično nasilje
Denarna kazen v družinskih postopkih zavarovanja z začasno odredbo ni namenjena kaznovanju preteklih neustreznih ravnanj in kršitev začasne odredbe, temveč je sredstvo za prisilitev udeležencev, da spoštujejo začasno odredbo, torej da ravnajo v skladu z njo oziroma se vzdržijo z začasno odredbo prepovedanih ravnanj.
Žrtev nasilja ima pravico, da izrazi svoja čustva, prav tako ima pravico, da določena ravnanja ali govorjenja nasprotnega udeleženca dojema kot neprijetna in grozeča ter da se nasprotnega udeleženca boji; po drugi strani nasprotni udeleženec nima pravice določati, katero njegovo vedenje oziroma ravnanje je lahko prepoznano kot nadležno ali grozeče in česa se predlagateljica "sme" bati.
varstvo in vzgoja otroka - nova odločba - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišča lahko v postopkih za varstvo koristi otrok takšna dejstva ugotavljajo bodisi s pomočjo mnenja CSD (drugi odstavek 143. člena DZ) bodisi s pomočjo izvedencev (določba 243. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Omenjeni dokazni sredstvi sta med seboj prirejeni.
Med otrokom in materjo je potrebno le urediti stike, katere otrok zavrača s sklicevanjem na manipulacijo matere. Oče pa stike med materjo in otrokom ne preprečuje, nasprotno, otroka, tako iz podatkov spisa, vzpodbuja k stikom z materjo. Prvostopno sodišče ima tako prav, da v obravnavanem primeru ne obstajajo spremenjene razmere, ki narekujejo izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave
Če pritožnico skrbi, da bi skrbnica v imenu nasprotne udeleženke v nasprotju z njenimi koristmi sklenila posle, ki se nanašajo na nepremičnine in na večje denarne zneske, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora skrbnica za vse posle, ki presegajo redno upravljanje (prim. določbe 247. člena DZ in 248. člena DZ), pridobiti dovoljenje centra za socialno delo. V ta okvir spadata sklepanje poslov o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin ter sklepanje poslov o razpolaganju s premoženjskimi pravicami večje vrednosti (prim. prvo in drugo alinejo prvega odstavka 248. člena DZ).
DZ člen 135, 141, 141/8, 189, 197, 197/1. ZIZ člen 197, 238f.
odločanje o stikih z otrokom - sprememba odločitve o stikih - določanje višine preživnine - zvišanje preživnine
Sodišče druge stopnje meni, da so ostali, s sklepom določeni stiki, ob minimalni razumskosti in zmožnosti dogovarjanja sicer dovolj določljivi. Ker pa oče v pritožbi izpostavlja, da "opustitev konkretizacije odpira prostor za arbitrarnost in nadaljevanje konfliktov med staršema", kar gotovo ni v korist sinov udeležencev, je sodišče druge stopnje sledilo pritožbi in določilo konkretne dneve stikov med tedenskimi počitnicami ter jasno opredelilo tudi stike v poletnih počitnicah.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju
Na podlagi navedenih strokovnih mnenj, ki sta obe argumentirano podani, izhaja, da otrok (sin) v obdobju adolescence potrebuje bolj očeta kot mater, ker se z očetom v obdobju adolescence lažje identificira, pri čemer mu oče postavlja tudi ustrezne meje in daje pozornost. Navezanost otroka na mater pa se je razrahljala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00086248
ZD člen 4a, 11. DZ člen 4, 4/1. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
ugotovitev dedne pravice - potomci in zakonec pokojnika - enakopravnost pri dedovanju - zunajzakonska skupnost - zapisnik o zapuščinski obravnavi - skupno gospodinjstvo - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič
Sodišče je tako dokaznopravno kot materialnopravno opravilo celovito in vsestransko presojo. O dokazanosti posameznega pravno pomembnega dejstva ni sklepalo togo in izolirano, temveč je, kot mu narekuje dokazno pravno, posamezne dokazane drobce stkalo v izkustveno in logično koherentno celoto. Na enak način je dokazana dejstva pravno vrednotilo.
Zunajzakonske skupnosti se res ne sme mešati s prijateljstvom oziroma dalj časa trajajočim razmerjem intimne narave. In predvsem pri starejših osebah, ki so si že prej ustvarili družine, je treba biti zmerno zadržan.
DZ člen 148, 189, 190, 190/2. ZPP člen 358, 358-5, 365, 365-3.
razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - premoženjska razmerja med starši in otroki - odmera preživnine - višina preživnine - določitev višine preživnine - zvišanje preživnine - znižanje preživnine - razporeditev preživninskega bremena - dohodki iz premoženja otroka - preživninske zmožnosti zavezanca - venire contra factum proprium - potrebe upravičenca - finančne zmožnosti staršev - dohodek staršev - darilo
Potrebe upravičenca do preživnine niso vsota izdatkov, pač pa njihova primerna ocena.
Denarni znesek, ki ga preživninski zavezanec nakaže upravičencu posebej za božič, se lahko šteje kot preživnina ali kot darilo, odvisno od njegove namere in dokazljivih okoliščin nakazila. Če zavezanec izrecno navede, da gre za božično darilo, se to šteje kot darilo. Če ni jasno opredeljeno, pa se lahko v določenih primerih šteje kot del preživnine, še posebej, če znesek ustreza ali nadomesti redno preživninsko obveznost. Pomembne so konkretne okoliščine nakazila. Denarna nakazila se lahko štejejo kot del preživnine, če so redna, so sorazmerna z obveznostjo in če zavezanec ni ločeno nakazoval preživnine in daril.
Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo staršu ne pomeni odvzema ali omejitve starševske skrbi drugemu staršu. Vsebinsko namreč ne posega v starševsko skrb enega ali drugega starša. Pomeni le predrugačenje načina njenega izvajanja, medtem ko pravice in dolžnosti, ki iz starševske skrbi izvirajo, ostajajo nespremenjene.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. DZ člen 67.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za začasno odredbo
V tem postopku zavarovanja tožnico vodi interes po ohranitvi možnosti uveljavitve njene denarne terjatve, ne pa, da se ohrani toženčeva lastninska pravica na navedenih nepremičninah in družbi, ki sodi v toženčevo posebno premoženje. Na tem premoženju tožnica ne uveljavlja svoje premoženjske (stvarnopravne) pravice, kot bi to izhajalo iz navedb pritožbe. S tožbo uveljavlja svojo premoženjsko (obligacijsko) pravico (terjatev) do tega premoženja, ki je hkrati, če se bodo njene trditve izkazale za utemeljene, breme toženčevega posebnega premoženja.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085944
DZ člen 161. ZOOMTVI člen 26.
namestitev otroka v zavod - pravica do izhodov - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stopnja verjetnosti
Sodišče v skladu z določbo 161. člena DZ izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oz. verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Načelo pravnomočnosti tudi pri izdajanju (novih/spremenjenih) začasnih odredb narekuje zadržanost. Sodišče spremeni že izdano začasno odredbo (le) v primerih, ko pride do tako bistveno spremenjenih okoliščin, ki zaradi otrokove ogroženosti zahtevajo spremembo začasne odredbe.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - podjetniško premoženje - predložitev seznama premoženja - osnovna sredstva - terjatve - stopničasta tožba - življenjska in ekonomska skupnost - nastanek skupnega premoženja - nedopustne pritožbene novote
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki v življenjski in ekonomski skupnosti živeli tudi še v letu 2015 in da toženec ni dokazal, da bi s tožnico narazen šla že leta 2014. Pritožbene navedbe prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje ne omajejo. Že to dejstvo, da je skupno premoženje lahko obstajalo in nastajalo tudi še v letu 2015, utemeljuje zahtevo tožnice po predložitvi tako seznama osnovnih sredstev kot tudi seznama kratkoročnih in dolgoročnih terjatev za podjetje.
Ker samostojni podjetniki tako osnovna sredstva kot terjatve popišejo na koncu obračunskega obdobja po stanju na dan 31. 12. vsako leto, je utemeljen zahtevek tožnice po predložitvi takšnih seznamov, narejenih s strani toženca ob koncu leta 2015 ne glede na to, ali je življenjska in ekonomska skupnost med pravdnima strankama prenehala že sredi leta 2015. Katere terjatve in osnovna sredstva pa so skupno premoženje, pa bo nato predmet odločanja v nadaljnjem pravdnem postopku, ko bo tožnica po prejemu seznamov s strani toženca oblikovala drug tožbeni zahtevek na ugotovitev skupnega premoženja, določitev deležev in izročitev pripadajočega deleža premoženja v zvezi s prej navedenim premoženjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00085846
DZ člen 100. ZNP-1 člen 19, 80, 85, 85/3.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca - postopek za razvezo zakonske zveze - odločanje o zahtevku - pravdni postopek - nepravdni postopek - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
O predlogu za preživljanje zakonca, podanem v postopku za razvezo zakonske zveze, se odloča v istem postopku, torej po pravilih nepravdnega postopka, ki velja za razvezo zakonske zveze.
DZ člen 67, 74, 74/2. OZ člen 395, 395/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zunajzakonska skupnost - uveljavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - posebno in skupno premoženje - prehod premoženja - posebno premoženje zakonca - upoštevanje posebnega premoženja kot višji delež na skupnem premoženju - darilo, dano v času trajanja zakonske zveze - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba)
Denarna sredstva tožnikovih staršev so bila dana kot darilo, zato je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju, komu so bila sredstva podarjena, pravilno izhajalo iz njunega namena in dogovorov strank. Tožnikova starša sta imela namen denarna sredstva podariti izključno tožniku, samo med njimi je bil sklenjen dogovor o izročitvi (daritvi) denarnih sredstev. Tožnikova starša nista imela nikoli namena opraviti daritev v korist toženke, med njimi v zvezi s tem ni bil sklenjen noben dogovor oziroma darilna pogodba.