CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00073242
DZ člen 171. ZSV člen 56. ZPP člen 70, 70-6, 339, 339/1. ZNP-1 člen 98, 98/1.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - omejitev starševske skrbi - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - izločitev delavcev centra za socialno delo
Ukrep omejitve starševske skrbi, kot je določen z izdano začasno odredbo, je potreben in so s tem izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki jih predvideva 171. člen DZ, s katerim se staršema odreka odločanje o nekaterih bistvenih vprašanjih glede hčerke.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena
Prva tožnica utemeljeno navaja, da je stališče sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevano subjektivno nevarnostjo prestrogo. Za subjektivno nevarnost po prej navedenem pravnem določilu mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bi upnik dejansko prišel do poplačila terjatve. Prva tožnica je glede tega trdila, da je toženec upokojenec, ki prejema razmeroma nizko pokojnino (okoli 1.000 EUR mesečno), od katere bi moral drugi tožnici plačevati še preživnino. Nadalje je trdila, da je toženec večino, to je 83 nepremičnin, med njimi tudi nepremičnine, pridobljene v času trajanja zunajzakonske skupnosti, ki so skupno premoženje zakoncev, že odtujil na podlagi notarskega zapisa pogodbe o preužitku z dne 6. 7. 2023.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075753
ZIZ člen 273, 273a, 273b. DZ člen 141. ZPP člen 163, 165, 354, 354/1, 365, 365-3, 366.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do stikov otroka s starši - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ponovna vzpostavitev stikov - namen stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - odvisnost od drog - zloraba psihoaktivnih snovi - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - neopredelitev do odločilnih dejstev
Stiki pod nadzorom CSD lahko predstavljajo ustrezno obliko za premostitev prehodnega težavnega obdobja pri vzpostavljanju stikov po daljši prekinitvi, kar je značilnost tudi obravnavanega primera. Namen stikov pod nadzorom v obravnavani zadevi je predvsem opolnomočenje otroka in očeta, da bosta lahko v nadaljevanju stike samostojno izvajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00072594
ZPND člen 19, 22č. ZIZ člen 226. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obstoj kršitve - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do izjave - pravica do predlaganja in izvedbe dokazov - izrek denarne kazni - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam predlagateljev, da je prvi nasprotni udeleženec kršil prepoved približevanja dne …. in mu zaradi tega naložilo, da poravna izrečeno denarno kazen. Slednji v pritožbi upravičeno opozarja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevanim kršitvam nasprotoval in za svoje navedbe predlagal določene dokaze (med drugim zaslišanje udeležencev). Prvostopenjsko sodišče je njegova stališča zavrnilo, brez da bi izvedlo predlagane dokaze, prav tako pa ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo.
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - prepoved približanja kraju ali določeni osebi
Sodišče prve stopnje je pravilno, najmanj s stopnjo verjetnosti, ugotovilo dejstva o izvajanju nasilja nasprotnega udeleženca v dogodku z dne 7. 8. 2023. Nima prav pritožba, da je šlo za enkratni dogodek, saj je predlagateljica opisovala dogodke od maja 2023 dalje.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki otroka s staršem - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom - stiki pod nadzorom - odvisnost od alkohola - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - denarna kazen
Odklonilen odnos deklet do stikov izvira iz skrhanega zaupanja v očeta, ki v pomembnem delu izvira iz njegovih ravnanj na preteklih stikih. Obnovitev zaupanja je proces, ki terja čas in v katerem se je treba izogibati ravnanjem, ki bi ga ponovno spodkopala.
Z zadnjim sklepom določen obseg stikov (vključno z možnostjo zmanjšanja v primeru intenzivnega odklanjanja starejše hčere) je skromen, a je določen z namenom, da se v odnosu vzpostavi temeljno zaupanje, potrebno za večji obseg stikov.
Izkazan je zaključek, da sta bila otroka v domačem okolju tako ogrožena, da je bilo treba nemudoma zavarovati njune koristi oziroma urediti njun položaj. Sodišče prve stopnje je ob strokovni pomoči CSD raziskalo ključna dejstva in v zvezi s tem sprejelo ustrezno odločitev. Z minimiziranjem in opravičevanjem posameznih okoliščin (na primer glede posedovanja puške, ki naj bi bila zgolj zračna puška; z navajanjem, da je sedaj domače stanovanje v boljšem stanju, ...) prvi nasprotni udeleženec ne uspe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00072690
ZNP-1 člen 19, 19/1. ZPP člen 154, 158, 163, 163/2, 163/7.
preživljanje razvezanega zakonca - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - zahteva za povrnitev stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov - opredeljenost stroškovnega zahtevka
Pravilno je stališče pritožnika, da so stroški, ki jih je imel s tem, ko je na predlog tožnice vsebinsko odgovoril, stroški tega postopka in ne morda postopka II N 000/2021, ki ga vodi sodišče po predlogu toženca. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo, da se ta pravdni postopek ni začel šele s prejemom tožničinega predloga (tožbe) na pravdni oddelek, ampak z vložitvijo predloga (tožbe) na sodišče. Da se postopek po odstopu z nepravdnega na pravdni oddelek (po sicer drugačnih postopkovnih pravilih) nadaljuje in ne ponovno začne, jasno izhaja tudi iz prvega odstavka 19. člena ZNP-1.
Prvostopno sodišče je pri določitvi zneska višje preživninske obveznosti za očeta, upoštevaje ugotovljene povečane potrebe mld. hčerke in s tem tudi višje preživninske obveznosti matere, vzpostavilo ustrezno ravnovesje med potrebami preživninske upravičenke ter zmožnostmi obeh staršev, pri čemer je celostno upoštevalo premoženjske in pridobitne zmožnosti obeh staršev, nadalje, da mld. A. A. stikov z očetom sploh nima, kot tudi, da ima oče še eno preživninsko obveznost (ne pa tudi preživninske obveznosti do hčerke njegove sedanje žene, za katero je sam priznaval, da njen oče plačuje preživnino).
začasna odredba - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - ogroženost otroka - nujni odvzem
Zmotno pritožba meni, da je odvzem otroka nasprotni udeleženki zgolj posledica njenega bolezenskega stanja. Prav tako pa je nujni odvzem posledica že dvoletnega spremljanja družine s strani CSD-ja, ki jima je nudila pomoč v okviru nalog za preprečevanje nasilja v družini, predhodnega svetovanja, socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, vse od marca 2023 pa so v teku tudi ukrepi za varstvo koristi otroka, vendar kljub temu nasprotna udeleženca nista ustrezno sodelovala s pristojnimi službami, čeprav sta bila opozorjena, da je bivanje otroka v stanovanjski skupnosti neprimerno in da za njega ne poskrbita ustrezno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00074886
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 21, 56. DZ člen 7, 176, 176/4, 239, 239/1, 240, 241, 242, 244. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 8, 243, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 348, 348/5, 365, 365/1, 365/1-3.
največja korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - primernost skrbnika - razlogi o odločilnih dejstvih - možnost preizkusa odločitve - razlogi za postavitev novega izvedenca - sprememba izvedenskega mnenja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava - ponovno zaslišanje strank in prič - ponovna izvedba dokazov - celovita presoja izvedenih dokazov - sprememba prvostopenjske odločitve - priznanje in izvršitev sodnih odločb - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - načelo proste presoje dokazov - izvajanje stikov - preživnina za otroka - odvzem starševske skrbi - skrbništvo nad mladoletno osebo - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino
To pomeni, da sta glavna kriterija za odločitev o namestitvi otroka dva: ali je oseba, h kateri naj bo nameščen otrok, osebnostno primerna in ali je to v skladu z največjo otrokovo koristjo. Oba kriterija se medsebojno prepletata, sodišče pa ju ugotavlja glede na okoliščine konkretnega primera. Praviloma je v korist otroka, da mu sodišče zagotovi nadomestno varstvo trajne narave.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00072462
ZIZ člen 273. DZ člen 239, 239/2, 264.
vrste začasnih odredb - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasna določitev stikov - svojci - namen skrbništva - dolžnosti skrbnika - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Zmotno je stališče pritožbe, da določba 273. člena ZIZ omogoča izdajo kakršnekoli začasne odredbe. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je začasno odredbo mogoče izdati, če je vezana na zahtevek oziroma predmet odločanja v konkretnem postopku. Ker ne DZ ne ZNP-1 nimata določb, ki bi sodišče pooblaščale, da v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo odloča o stikih s svojci, jih tudi z začasno odredbo ni mogoče urediti.
Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, in s prizadevanjem za zdravljenje ter usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člena DZ). Skrb za varstvo osebnosti varovanca je pravni standard, ki ga je treba zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera.
Dolžnost plačevanja preživnine je izhajala iz veljavnega izvršilnega naslova oz. pravne podlage, ki je upravičevala prehod koristi na toženko. Tega ne spremeni dejstvo, da naj bi otrok v spornem obdobju dejansko živel pri tožniku. Ker torej predpostavka odsotnosti pravne podlage po 190. členu OZ ni izpolnjena, tožnik s postavljenim zahtevkom ni mogel uspeti. Tožnik bi v spornem obdobju (v času do spremembe pravnomočne sodne odločbe) in v sklopu podanih trditev lahko uveljavljal (zgolj) povrnitev na toženko odpadlega dela stroškov preživljanja.
DZ člen 138, 138/3, 139, 166. ZSDP-1 člen 73, 73/2. ZNP-1 člen 55, 55/2.
izvajanje starševske skrbi - vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - skupno varstvo in vzgoja otroka - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - določitev stikov med staršem in otrokom - določitev stikov med počitnicami - telefonski stiki z otrokom - izročitev osebnih dokumentov - vključitev otroka v vrtec - kritje otrokovih potreb - preživninska obveznost staršev - porazdelitev preživninskega bremena - postopek končan na prvi stopnji - izdaja začasne odredbe po koncu postopka - nadomestitev soglasja starša - soglasje starša za izdajo potnega lista - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Starša ostajata skupaj zavezana za kritje otrokovih potreb in je zato pri ureditvi te obveznosti prvenstveno treba upoštevati dogovor staršev, sodna odločba pa ga nadomešča le toliko, kolikor je treba, da se preživljanje otrok dejansko redno zagotavlja.
DZ člen 135, 138, 139. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev stikov - določitev preživnine - prešolanje učenca na drugo šolo - izvedensko mnenje kot dokaz - dopolnitev izvedenskega mnenja - dejansko stanje ob izdaji odločbe - stiki v času otroških počitnic - delna sprememba izpodbijanega sklepa
Kljub mnenju izvedenke klinične psihologije, da se stik z nočitvijo širi le na eno noč pri predlagatelju, je pritožbeno sodišče prepoznalo v večjo korist otrok ureditev, ki bo otrokoma omogočala daljše strnjeno preživljanje šolskih počitnic pri enem od udeležencev. Tudi glede na izpostavljene pozitivne spremembe pri predlagatelju v dopolnitvi izvedenskega mnenja in mnenje izvedenke, da se lahko kasneje stiki širijo tudi na nočitev med tednom, je pritožbeno sodišče prepričano, da osebno stanje predlagatelja utemeljuje ureditev stikov na način, da se med dvomesečnimi šolskimi počitnicami ti izvajajo na način, da udeleženca z otrokoma preživita več časa v strnjenem obdobju. Izvedenkina zadržanost pri nočnih stikih predlagatelja pa je prispevala k temu, da pritožbeno sodišče tedensko strnjenih stikov ni določilo tudi v času drugih medletnih (tedenskih) šolskih počitnic. Enako tudi, da ni določilo strnjenega bivanja otrok pri udeležencih v trajanju dveh tednov, za kar se zavzema predlagatelj v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00073432
DZ člen 262, 262/5.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - duševna motnja - zloraba psihoaktivnih snovi - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena izpovedbe stranke
Izvedensko mnenje je treba dopolniti tedaj, ko imajo stranke na pisno mnenje pripombe in terjajo pojasnilo o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, zaradi česar je podan dvom o strokovni pravilnosti in popolnosti mnenja. V predmetni zadevi je predlagatelj z vlogo z dne 24. 4. 2023, v kateri je podal pripombe na pisno izvedensko mnenje, predlagal, da izvedenec odgovori na vprašanje, ali je oškodovanka sposobna skrbeti zase in za svoje pravice in koristi tudi v obdobju, ko je pod vplivom prepovedanih drog ali alkohola in ali je v tem obdobju razsodna. Na to vprašanje pa je izvedenec že odgovoril v svojem pisnem izvedenskem mnenju pri odgovoru na tretje vprašanje (peta stran izvedenskega mnenja), ko je navedel, da ima nasprotna udeleženka obdobja, ko je nefunkcionalna, ko se nenavadno vede zaradi vpliva psihoaktivnih snovi, vendar pa so to zgolj prehodna stanja, in da ima nasprotna udeleženka obdobja, ko je povsem urejena in se lahko svobodno odloča. Odgovor je še dopolnil pri odgovoru na peto vprašanje, ko je navedel, da duševni motnji ne vplivata na njeno voljo, lahko jo zgolj okrnita ali zavreta za določeno obdobje, a jo ima zmeraj v svoji oblasti. To pomeni, da je izvedenec na to vprašanje že odgovoril, zato izvedenskega mnenja v tej smeri ni treba dopolnjevati.
DZ člen 197, 197/1. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 102/5. ZPP člen 337, 337/1.
zahtevek za znižanje preživnine - pogoji za znižanje preživnine - pridobitne zmožnosti zavezanca - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe preživninskega upravičenca - nedovoljene pritožbene novote
Res je, da je bil predlagatelj v vmesnem obdobju tudi precej časa brezposeln in so bile v tem času njegove pridobitne zmožnosti bistveno zmanjšane (na primer v času vložitve predloga za znižanje preživnine februarja 2023), vendar pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da sodišče o predlogu za znižanje preživnine ne odloča glede na okoliščine ob začetku postopka, temveč glede na okoliščine ob zaključku glavne obravnave. V predmetni zadevi pa ob zaključku glavne obravnave pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca niso bile bistveno zmanjšane v primerjavi z letom 2019 (ko je bila nazadnje določena preživnina), zato pogojev za znižanje preživnine ni.
DZ člen 141. ZNP-1 člen 108. ZPP člen 347, 347/2, 347/4.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - določitev stikov med staršem in otrokom - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedba dokaza z izvedencem - postopek s pritožbo - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje
Način izvrševanja skupnega starševstva je glede na mnenje CSD po presoji pritožbenega sodišča v osnovi tudi primeren in deklicama v korist. To je, da deklici živita pri materi, z očetom pa preživljata manj časa, in ne, da se v vzgoji in varstvu starša tedensko izmenjujeta. Pri oceni koristi otroka ima pomembno težo tudi kontinuiran sistem varstva in vzgoje.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo in ocenilo, da ni nobenega utemeljenega razloga, da se skupno starševstvo ne bi izvajalo v polnejši meri, ne le tako, da sta dekleti pri očetu zgolj vsak drugi vikend ter določen čas med prostimi dnevi (počitnice, prazniki). Kot primerneje pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta dekleti pri očetu več časa, in sicer tudi med tednom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00071991
ZNP-1 člen 24, 42.
sklep o začasni odredbi - odvzem mladoletnega otroka - namestitev v vzgojni zavod - razširitev stikov - zavrženje ugovora - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - pojem smiselna uporaba določb ZPP - zavrnitev ugovora - zavrnitev dokaznega predloga - neprimeren dokaz - izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - stopnja verjetnosti
Po določilu 42. člena ZNP-1 se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določila ZPP, če zakon ne določa drugače. To velja tudi za določbo o nujnosti obstoja pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva (343. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravni interes za vložitev ugovora ima udeleženec, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Te nasprotni udeleženec glede odločitve o ureditvi stikov med hčerjo in nasprotno udeleženko ni izkazal. Sodišče z odločitvijo o zavrženju ugovora v tem delu tudi ni kršilo določila 24. člena ZNP-1. Slednji namreč ne ureja vprašanja predpostavke pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva, temveč obravnava pogoje za vložitev predloga, ki ga vloži neupravičeni predlagatelj.
očetovstvo - izpodbijanje očetovstva - rok za izpodbijanje očetovstva - analiza DNK (DNA) - subjektivni rok - zmota - opravičljiva zmota
Roki za izpodbijanje očetovstva so v preteklosti že bili predmet ustavno sodne presoje. Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da zakonodajalec lahko določi rok za izpodbijanje očetovstva, vendar mora biti takšen rok subjektiven. Domnevni očetje, ki dlje kot eno leto tolerirajo nadaljnji obstoj starševstva kljub dvomu o njegovi biološki podlagi, morajo torej sprejeti prenehanje možnosti uveljavljanja svoje osebnostne pravice, ki je v takem primeru predvsem posledica njihove pasivne drže. Kot že večkrat poudarjeno je sodišče prve stopnje za presojo pravočasnosti predloga upoštevalo subjektivni rok enega leta. Pritožbeno stališče, da so tudi takšni roki neustavni, ni utemeljeno.