izredna pravna sredstva - odvetnik kot pooblaščenec - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Glede na tretji odstavek 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se lahko pravdna dejanja opravljajo samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma lahko po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP pravdna dejanja opravlja stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit. Niti tožena stranka niti stranski intervenient nista ne zatrjevala ne predložila dokazila o tem, da imata opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje njun predlog pravilno zavrglo.
ZDen člen 20, 22, 22/2, 22/4. ZPSPP člen 19. ZS člen 3, 3/2.
uporabnina za nepremičnino - zemljišče - tržna najemnina - postopek denacionalizacije - vrnitev nepremičnine v last - višina najemnine (profitna, neprofitna) - primerjalna metoda
Ob odsotnosti primerljivih podatkov, ki bi predstavljali podlago za izračun nadomestila (tržne najemnine) za uporabo zemljišča, je najbolj sprejemljiva povezava s cenami nepremičnin, ki so namenjene za gradnjo v istem okolju. Izbira ustrezne metode za ugotovitev tržne najemnine na teh izhodiščih je v domeni izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056213
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 52, 52/1, 54, 56, 56/2, 58, 58/1, 59, 59/2. OZ člen 190, 190/1, 193, 374. ZPP člen 7, 8, 214. ZNP-1 člen 155, 155/2.
skupno in posebno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju zakoncev - domneva o enakih deležih - večji prispevek enega od zakoncev - vlaganje posebnega premoženja v premoženje kupljeno v času zakonske zveze - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - odsvojitev skupnega premoženja - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - vštevanje darila - vlaganja v nepremičnino - nastanek nove stvari - neupravičena obogatitev - upoštevanje dohodka - višina dohodkov enega od zakoncev - solidarna odgovornost za plačilo obveznosti - dokazovanje nezatrjevanih dejstev - nedopustne pritožbene novote - zakonske zamudne obresti
V času trajanja izvenzakonske skupnosti je s skupnimi vlaganji nastala nova stvar.
Na obseg skupnega premoženja in ugotovitev deležev na njem ni odločilno, kdo od zakoncev je posojilo odplačeval. Obveznost odplačevanja kredita bremeni oba solidarno, ker je bil najet v korist obeh in vložen v skupno premoženje.
Z odsvojitvijo skupne stvari skupno premoženje ne preneha, ampak spremeni obliko. Namesto stvari v skupno premoženje spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja skupnega premoženja zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
Pravilno razmerje bi bilo 56 % v korist toženca in 44 % v korist tožnice. Upoštevaje dokazne listine, na katere opozarja pritožnica za zadnjih devet let, pa 45 % v korist tožnice in 55 % v korist toženca. Tako se izkaže, da je imel toženec v 19-letnem obdobju skupnega življenja le 20 % višje dohodke od tožnice. Zmotna je zato presoja, da so bili njegovi dohodki in posledično finančni prispevki v skupno premoženje bistveno višji od tožničinih.
ZKP člen 156, 156/1, 156/3, 214. URS člen 15, 35, 36, 37, 38. ZBan-1 člen 214, 215, 215/2, 215/2-4a.
odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - obrazložitev odredbe - varstvo osebnih podatkov - pravica do zasebnosti - pravna oseba
V situaciji, ko je banka sama od sebe, na sicer zakonsko pravilno izdani odredbi preiskovalnega sodnika, sodišču posredovala več podatkov kot je to bilo od nje zahtevano, je še vedno ravnala v okviru določbe 4.a točke drugega odstavka 215. člena ZBan-1 in ne v nasprotju z dolžnostjo varovanja zaupnih podatkov (pravne osebe). S tem tudi ni kršila ustavno omejenega dometa pravic pravne osebe iz 25. in 38. člena, kar pomeni, da dokazi oziroma podatki niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavnih pravic.
"Presežno" pridobljene podatke bi sodišče lahko pridobilo tudi z izdajo nove odredbe po 156. členu za obdobje, ki presega določeno obdobje v odredbi z dne 12. 3. 2015, po ugotovitvah višjega sodišča pa tudi že na podlagi same odredbe z dne 12. 3. 2015. Razen tega bi še vedno bilo potrebno upoštevati tudi izjemo dobre vere pri ekskluziji dokazov, saj je sodišče pridobilo podatke v dobri veri, na podlagi sicer izdane odredbe pristojnega sodišča, kateri ni moč očitati pomanjkljivosti, in do česar se je že opredelilo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 46/2011 z dne 6. 10. 2021.
Ko se v sicer različnih postopkih pojavljajo imena istih obdolžencev, v primerljivih vsebinsko opisanih vlogah in v zvezi s posameznimi družbami, je upravičeno moč šteti, da se podatki na podlagi navedenih odredb vsebinsko prepletajo tudi s kaznivim dejanjem obravnavanim v tem postopku. V zvezi s presojo zakonitosti izdanih odredb je odločilnega pomena, da so te bile izdane na ustrezni zakonski podlagi, na podlagi ustavno dopustnega cilja in posega v pravice tistih, na katere so se odredbe nanašale, da iz le-teh izhaja obrazložitev utemeljenih razlogov za sum storjenih kaznivih dejanj takratnih osumljencev oziroma drugih oseb, ki so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljencev in da je za pridobitev teh podatkov nedvomno bilo moč šteti, da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali biti potrebni zaradi varovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
Okoliščine izostanka podpornega (dokaznega) gradiva za izdajo odredb po 156. členu ZKP z dne 12. 3. 2015 in 20. 7. 2015, prvostopenjsko sodišče ni prezrlo, temveč se je v zvezi s tem korektno izjasnilo z razlogi v četrtem odstavku na 12. strani izpodbijanega sklepa, ti razlogi pa v povezavi z vsebino samih odredb v celoti prepričajo tudi višje sodišče. Iz obrazložitve navedenih odredb izhaja, da sta bili izdani na podlagi obrazloženega predloga Specializiranega državnega tožilstva v Ljubljani, pri čemer je bistveno, da iz teh odredb izhaja tudi vsebina v odredbah povzetih oziroma dokaznih podlag za izdajo le-teh, kar vsaj v fazi odločanja o zakonitosti dokazov ne more vzbujati nobenih pomislekov v dejanski obstoj le-teh, kar pa je nenazadnje lahko tudi predmet dodatnega pridobivanja in izvajanja dokazov.
Identičnost sodnikove obrazložitve s predlogom tožilca, sama po sebi še ne pomeni izostanka opravljene sodne presoje, ob hkratnem upoštevanju, da je v konkretnih primerih v celoti zadoščeno tudi zakonski določbi 156. člena ZKP in da obrazložitev odredb omogoča tudi naknadni preizkus le-teh. Glede na zakonsko opredeljen okvir in vsebinske pogoje za izdajo le-teh po 156. členu ZKP, je jasno, da je zakonodajalec vzpostavil razliko s potrebno izkazanimi okoliščinami in pogoji za izdajo odredbe po 156. členu ZKP, v primerjavi s pogoji za izdajo odredbe po 214. členu ZKP, ki se nanaša na odredbo za hišno preiskavo in na kar je izrecno, tudi z vidika vrste, pomena in obsega posega v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS in posega v pravice po drugem odstavku 36. in 37. člena Ustave RS, opozorilo tudi Ustavno sodišče v odločbi Up 709/15, Up 710/15 z dne 9. 6. 2015, točka 38. Ker je sodišče v zvezi z izdanimi odredbami odločalo na podlagi predloženega dokaznega materiala s strani tožilstva, tudi ni moč pričakovati, da bi, kolikor se je s predlogom strinjalo, zgolj zaradi forme same po sebi, moralo drugače zapisovati posamezne zaključke, če se je z njimi, tako kot so bili navedeni v predlogu tožilstva, strinjalo.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - odvetnik - dvom v nepristranost sojenja - običajni kolegialni odnosi
Zgolj dejstvo, da je obdolženi A. K. odvetnik v Mariboru, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristranskost. Odvetniki, ki samostojno opravljajo svoj poklic v okviru pravosodja, namreč niso tesni sodelavci sodnikov. Predlagatelja pa v predlogu ne navajata nobenih konkretnih okoliščin, ki bi v tej zadevi vzbujale dvom v videz nepristranskosti sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - družinski člani - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - nujen postopek - mladoletnik - fizično nasilje - verbalni konflikt - stopnja verjetnosti - dokazni standard verjetnosti - listinski dokaz
Postopek po ZPND je nujen in prednosten, zaradi narave postopka je stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi obstoj odločilnih dejstev.
Ker je bil nasprotni udeleženec nasilen nad predlagateljico, ki se je ob dogodkih počutila prestrašeno, ponižano, bala se je za svojo varnost in varnost svojih otrok, je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu utemeljeno izreklo ukrepe po 19. členu ZPND.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 160, 161, 171, 174, 174/2. ZMZPP člen 1, 1/1, 2, 2/1, 42, 42/1. ZNP-1 člen 42, 100. ZPP člen 350, 350/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8.
ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - vrsta začasne odredbe - prepoved prehoda državne meje z otrokom - namestitev otroka v zavod - bolezen otroka - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - uporaba materialnega prava - starševska skrb - omejitev starševske skrbi - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov
Če sodišče ob ukrepu namestitve otroka v zavod ne omeji starševsko skrb v skladu s 171. členom DZ, druge obveznosti in pravice staršev do otroka ne prenehajo (drugi odstavek 174. člena DZ). Vendar pa ta ukrep staršem po naravi stvari vzame možnost odločanja o tem, kaj bo otrok počel, ko je v zavodu, prosto lahko o aktivnostih otroka odločajo le v času izvajanja stikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00050494
SZ-1 člen 29, 29/4. ZNP-1 člen 150, 150/2.
upravičeni predlagatelj - etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki - nujno sosporništvo etažnih lastikov - nujno sosporništvo na aktivni strani - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo četrti odstavek 29. člena SZ-1, po katerem lahko etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu (kot je brez dvoma predmetni - sprememba skupnega dela v individualni) odloči sodišče v nepravdnem postopku. Iz tega jasno in nedvoumno izhaja, da je le nadpolovična lastniška skupina etažnih lastnikov tista, ki je upravičena do vložitve takega predloga, ki je torej z drugimi besedami procesno legitimirana v takem postopku (kar pa ne še pomeni nujno njihove stvarne aktivne legitimacije, tj. da bi bila njihova zahteva utemeljena).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050586
ZP-1 člen 65, 65/4. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/7, 46/7-4.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev dovoljene hitrosti - odgovornost lastnika vozila - zaslišanje storilca - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev dokaznega postopka
V postopku z zahtevo za sodno varstvo sodišče ni dolžno vselej zaslišati storilca, saj četrti odstavek 65. člena ZP-1 določa, da sodišče ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka le v primeru, če spozna, da je dejansko stanje nepopolno ali nepravilno ugotovljeno. O pravilnosti ali popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa lahko sodišče podvomi le v primeru, ko so trditve v zahtevi za sodno varstvo dovolj konkretizirane in ko tudi obstajajo dokazi, s katerimi je mogoče take trditve preveriti oziroma preizkusiti njihovo verodostojnost.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - nujen ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - trajanje varnostnega ukrepa - predčasna prekinitev izvajanja ukrepov
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr.
Pretekli poskusi zdravljenja na odprtih oddelkih niso bili uspešni, zato je potreben stalen nadzor nad prejemanjem in zaužitjem predpisane terapije.
V skladu z določbo 71. člena ZDZdr se lahko v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani razlogi za zadržanje, osebo še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050210
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 276, 276/2, 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
poškodovanje tuje stvari - preizkus obtožnega akta - konkretizacija zakonskih znakov - pomanjkljivosti obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga
Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da v opisanem dejanju niso konkretizirani znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje je to kaznivo dejanje možno storiti s poškodovanjem, uničenjem ali tako, da se tuja stvar napravi nerabna. Obtožni predlog očita prvo izvršitveno ravnanje, to je poškodovanje tuje stvari, pri tem pa je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da državna tožilka v obtožnem predlogu ni opisala konkretnih okoliščin poškodovanja, t.j. opisala je izvršitveno ravnanje in način poškodovanja (več brc v desni bočni del vozila oškodovanca), ne pa poškodbene posledice. Državna tožilka bi torej morala opisati, v čem je poškodovanje zadnjega desnega boka in prednjega desnega ogledala (npr. vdrtje pločevine, zvitje ali zlom ogledala, razbitje stekla ogledala, ipd.). Sam izraz poškodovanje predstavlja abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja, katerega je potrebno napolniti s konkretnimi okoliščinami. Samo poškodovanje stvari predstavlja povzročitev škode z delnim uničenjem ali okvaro stvari, kar pa v opisu obtožnega akta ni konkretizirano.
Na podlagi določbe drugega odstavka 276. člena ZKP je mogoče odpraviti le formalne pomanjkljivosti obtožnega akta. Te se sicer lahko nanašajo tudi na sestavino obtožnice iz 2. točke prvega odstavka 269. člena ZKP, to je opis dejanja, vendar pa ta določba ne dopušča, da se po tej poti sanirajo (vsebinske) napake obtožbe.
ZP-1 člen 14, 15, 21, 21/2. ZDavPR člen 7, 7/5, 19, 19/1, 19/1 - 7.
izdaja računa - gotovinsko plačilo - opomin
Storitev prekrška ne pomeni zgolj popolna opustitev izdaje računa, temveč tudi nepravočasna izdaja računa. Peti odstavek 7. člena ZDavPR namreč jasno določa, da mora zavezanec za opravljeno dobavo blaga ali storitev izdati račun najpozneje, ko je dobava opravljena in prejeto plačilo z gotovino. S tem, ko je neposredna storilka račun izdala šele po tem, ko je moški, ki je naročil in plačal pivo, odšel iz lokala, je nedvomno kršila obveznost iz petega odstavka 7. člena ZDavPR.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050539
ZP-1 člen 6a, 21. ZMV člen 41, 41/5.
prekršek neznatnega pomena - opomin - različne časovne in krajevne okoliščine prekrška - tehnična brezhibnost vozila
Iz fotografije, ki jo je storilka sama posredovala sodišču, je namreč jasno razvidno, da na vozilu ni bila zgolj počena plastika na zadnji levi luči, temveč je bila leva zadnja luč razbita tako, da je manjkal del rdeče plastike zaradi česar je luč oddajala belo svetlobo namesto rdeče, kot so o tem izpovedali policisti, kar je lahko zelo moteče in zavajajoče za voznike, ki vozijo za takim vozilom.
Ker je storilka tehnično neizpravno vozilo vozila v nočnem času, ko je še posebej pomembno, da svetlobne naprave na vozilu delujejo pravilno, ni mogoče šteti, da je prekršek storila v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.
V okviru presojanja pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju prepozne vloge se pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo vsebinske utemeljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/3, 96, 96/3. ZPSto-2 člen 41, 43.
fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za obnovo postopka - pravočasna vloga - napaka pri vročanju - zahteva za sodno varstvo - napoved
Da bi bilo mogoče vročitev na podlagi fikcije šteti za veljavno, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost take vročitve. Če ni izkazano, da je vročitev opravljena ob upoštevanju vseh potrebnih postopkov in opravil po zakonskih določbah, vročitve ni mogoče šteti za veljavno. Do fikcije vročitve tako lahko pride le v primeru, ko vročevalec postopa po predpisanih pravilih vročanja, a pošiljke kljub temu ni mogoče vročitvi naslovniku, razlogi za nezmožnost vročitve pa so na njegovi strani.
KZ-1 člen 20, 20/1. ZSKZDČEU-1 člen 9, 10, 10/1, 10/1-7, 18, 19, 23.
evropski nalog za prijetje in predajo - izročitev (predaja) slovenskega državljana tuji državi članici Evropske Unije - Avstrija - dvojna kaznivost - kataloško kaznivo dejanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno in v skladu z določbo 7. točke prvega odstavka 10. člena ZSKZZČEU-1, kot to izhaja iz točke 4 razlogov napadenega sklepa, ko je pravilno zaključilo, da zoper zahtevano osebo v Republiki Sloveniji ne teče kazenski postopek zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog kakor tudi, da ne gre za nobeno od okoliščin, ki so navedene v nadaljevanju 7. točke prvega odstavka 10. člena ZSKZZČEU-1, pritožba, ki skuša prepričati nasprotno, ne more biti uspešna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049699
ZKP člen 89, 89/1. KZ-1 člen 86, 86/11.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pritožbenega roka - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Določilo prvega odstavka 89. člena ZKP ne dopušča oziroma ne določa vrnitve v prejšnje stanje v zvezi s pritožbo zoper odločbo o spremembi načina izvršitve kazni. Navedeno določilo po vsebini ureja izjeme od pravil o prekluzivnosti zakonskih rokov, ki zahteva restriktivno razlago. Pritožbeno sodišče zavrača navedbe pritožnikov, da so sklepi, ki jih obravnavani člen dopušča kot izjemo, našteti zgolj primeroma. Že sama vsebina sklepov glede katere zakon dopušča vrnitev v prejšnje stanje in zatorej saniranje zamude zakonskega prekluzivnega roka kaže, da gre za meritorne odločitve primerljive s sodbo, t.j. sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi. Pravila o dopustnosti vrnitve v prejšnje stanje glede zamujenega roka za pritožbo zoper sklep, ki ni izrecno naštet v prvem odstavku 89. člena ZKP, pa je npr. dopustno uporabiti zoper sklep o sodnem opominu, saj drugi odstavek 446. člena ZKP izrecno določa, da se za sklep o sodnem opominu smiselno uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na (obsodilno) sodbo.
KZ-1 člen 253, 253/1. ZNPPol člen 16, 41, 41/1, 41/3, 41/4.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v zmoto - dolžnost govoriti resnico - naloge policije - nadzor prometa na javni cesti - ugotavljanje identitete voznika motornega vozila - oprostilna sodba
Po stališču kazensko materialnopravne teorije je kaznivo dejanje overitve lažne vsebine izvršeno v primerih, ko je oseba dolžna pred organom podati resnično izjavo, torej podati resnična dejstva ter je funkcija resničnosti vsebine listine neločljivo povezana z dolžnostjo posameznika, da pred organom navaja resnična dejstva.
Obdolženca kot potencialnega kršitelja cestnoprometnih predpisov ni zavezovala dolžnost navajanja resničnih dejstev.
Ker ZGos ne vsebuje nikakršnih omejitev glede časa oddaje nepremičnine oziroma določb o prekinitvi trajnejšega razmerja, je sodišče pri presoji vprašanja, ali je toženec dolžan plačati odmeno za uporabo sobe tudi za dodatna dva meseca, utemeljeno uporabilo določilo 333. člena OZ, ki ureja vprašanje odpovedi trajnega dolžniškega razmerja