CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00050456
ZPP-A člen 66, 66/1, 132.. ZFPPIPP-UPB8 člen 151, 296, 296/5.. OZ-UPB1 člen 249, 336, 336/1.. ZPP člen 319, 319/3, 339, 339/1.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nova dejstva in dokazi - novela ZPP-E - postopek prisilne poravnave - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesni pobotni ugovor - posledice neprijave terjatve v stečajnem postopku - nagrada in stroški sodnega izvedenca
17.9.2017 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E), ki je v četrtem odstavku 66. člena1 predpisal dodaten razlog, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja. Takšne novote so dopustne, če po presoji sodišča ne bi zavlekle reševanje spora.
Predpostavka, ki je v vsakem primeru nujni pogoj obstoja odškodninske obveznosti (ne glede na to, ali je odgovornost povzročitelja objektivna ali subjektivna - krivdna), je škodljivo dejstvo. S pojmom škodljivega dejstva je neločljivo povezan škodni dogodek, ki predstavlja časovno-prostorsko dimenzijo neposrednega vzroka škode. Za obstoj odškodninske obveznosti tožene stranke, za oprostitev njene odgovornosti, kakor tudi za ugotovitev prispevka oškodovanca k nastanku škode je zato odločilnega pomena ugotovitev, kako je do škodnega dogodka prišlo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravice iz obveznega zavarovanja - izguba zavarovalnih pravic
V regresnem sporu zavarovalnica dokazuje svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, t.j., da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo (ravnanje), ki po splošnih pogojih pomeni (zavarovančevo) kršitev te pogodbe in posledično izgubo zavarovalnih pravic; glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca, t.j. toženec se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, da ni kriv za obstoj okoliščine iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev, da ni vzročne zveze med to okoliščino in nastalo prometno nesrečo2 in škodo ali (in) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo (nastanek škode).
ZKP člen 8, 8/2, 8/2-2, 65, 65/1, 65/3, 306, 306/3.
pravilnost vabljenja - oškodovanec - predlagalni delikt - pooblaščenec oškodovanca - ustavitev kazenskega postopka - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - fikcija umika predloga za pregon - pravica do uporabe svojega jezika
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da bi moralo sodišče prve stopnje oškodovanca vabiti na glavno obravnavo v somalijskem jeziku. Ker sodišče prve stopnje tako ni ravnalo, je kršilo določbo 8. člena ZKP. Glede na to, da je oškodovanec že v postopku, ki ga je vodila policija, povedal o nerazumevanju slovenskega jezika in izrazil željo, da mu govorjeno v postopku prevaja njegov oče, je slednje mogoče šteti kot njegovo zahtevo za prevajanje v jezik, ki ga razume in govori.
Obveznost sodišča prve stopnje postaviti pooblaščenca oškodovancu po uradni dolžnosti določa tretji odstavek 65. člena ZKP, vendar le za mladoletne oškodovance taksativno določenih kaznivih dejanj.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00051321
ZP-1 člen 22, 22/3, 155/1, 155/1-3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kontradiktornost postopka - izdaja odločbe brez zaslišanja
Glede na določbo prvega odstavka 202.č člena ZP-1 postopek odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni kontradiktorni postopek, ki bi zahteval razpis naroka za zaslišanje, temveč sodišče sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, ki ima deklaratorno naravo, saj gre zgolj za obvestilo o doseženih kazenskih točkah, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen, saj se kazenske točke vpišejo v evidenco šele po pravnomočnosti plačilnega naloga, odločbe ali sodbe, pri čemer pravnomočnost lahko nastopi le pod pogojem pravilne vročitve.
spori iz družinskega razmerja - tožba za znižanje preživnine - pogoji za znižanje preživnine - znižanje preživnine za otroka - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - potrebe otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev - otroški dodatek - socialna pomoč
Skladno s prvim odstavkom 197. člena DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa preživnino znova določi v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca. Če torej sodišče ugotovi, da so spremenjene zmožnosti zavezancev ali potrebe upravičenca, preživnino odmeri na novo.
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča se pri določitvi preživninske zmožnosti ne upoštevajo otroški dodatek, denarna socialna pomoč in državne štipendije. Gre namreč za denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, poleg tega je sestavni del materialnega položaja upravičencev, ki se ugotavlja kot pogoj za pridobitev posamezne socialne pravice, vselej tudi preživnina. Vendar pa bi bilo takšno stališče, če bi se ga strogo držali, v določenih okoliščinah, npr. ko sta oba starša brezposelna oziroma prejemnika zgolj denarne socialne pomoči, življenjsko nevzdržno.
Ker je predlagatelj (preživninski zavezanec) prejemnik socialne pomoči, je skladno z zgoraj pojasnjenim potrebno ugotoviti, kolikšno preživninsko breme lahko v resnici nosi.
zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - obstoj utemeljenega razloga
Sodišče prve stopnje je navedlo zadostne in utemeljene razloge za neizvedbo dokaza z zaslišanjem stranke, ki s pritožbo konkretno niti niso izpodbijani, zato se sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ne gre za diskriminatorno obravnavanje toženke.
ZPIZ člen 46, 46-4.. ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 39, 39/1, 183.. ZLPP člen 25a.. ZPIZ-1 člen 47.. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 33.. ZPP člen 254.
Ker je po mnenju izvedenca tožnica s certifikati pridobila pravico do neto revaloriziranih neizplačanih plač, ni nobene podlage, da bi se morali zneski še revalorizirati, saj bi tožnica v nasprotnem primeru preko revalorizacijskih količnikov dobila dvojno. Pri oblikovanju pokojninske osnove je skladno z določbami ZPIZ-2 oziroma ZPIZ-1 mogoče upoštevati le zneske delov plač glede ne realno vrednost iz let 1990, 1991 in 1992, to je takrat, ko bi morali biti izplačani.
Ker za ponovno upoštevanje neizplačanih plač po 1. 1. 1993 v pokojninsko osnovo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni nobene podlage, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo (II. točka izreka), glede na vse obrazloženo pa tožbenemu zahtevku ugodilo v delu, kot izhaja iz I. točke izreka. Sodišče prve stopnje je izpodbijani odločbi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 pravilno kot nezakoniti odpravilo in v delu glede upoštevanja osnov neto neizplačanih plač za leta 1990 do 1992 in za leto 1994, ki pri nadomestilu vsebuje osnovo iz leta 1992, zadevo vrnilo tožencu v ponovni postopek ter za izračun posredovalo tudi ustrezne napotke za postopanje toženca v ponovljenem upravnem postopku.
V primeru, ko je sodba razglašena v nenavzočnosti obdolženca, je pomembno, da je ta z vsebino razglašene sodbe in možnostjo vložitve pritožbe naknadno ustrezno seznanjen, kar pa je glede na podatke spisa bil, saj mu je bila obrazložena sodba s pravnim poukom vročena dne 2. 11. 2020.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - neobrazloženost sodbe - pojem protispisnosti - pravica do obrambe - zaslišanje mladoletne osebe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - konkretizacija kršitev - kršitev kazenskega zakona - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - graja dokazne ocene - odmera kazenske sankcije - načelo individualizacije kazenskih sankcij - olajševalne okoliščine
Za zaslišanje mladoletnih oseb, mlajših od petnajst let, ki so bile oškodovanci kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena ZKP (kamor spada tudi kaznivo dejanje spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, po 173. členu KZ-1), veljajo posebna pravila, določena v petem in šestem odstavku 331. člena ZKP,1 v skladu s katerimi je zapisnik o prejšnjem zaslišanju oškodovanca primarno dokazno sredstvo. Odločitev sodišča na glavni obravnavi, ali je potrebno oškodovanca ponovno zaslišati, je odvisna od (posrednih) vprašanj, ki jih stranke oblikujejo vnaprej. Ne glede na to, da je oškodovanec (v konkretnem primeru oškodovanka A. H.) obremenilna priča, morajo stranke (tudi obramba) sodišče prepričati, da je zaslišanje relevantno. To pravilo pomeni odstop od splošnega pravila, da obrambi predloga za zaslišanje obremenilne priče ni treba utemeljevati in pomeni poseg v pravico do neposrednega zaslišanja obremenilne priče. Cilj, ki ga poseg želi doseči, je varstvo telesne in duševne celovitosti oškodovanca, tj. zmanjšanje tveganja za ponovno viktimizacijo, ustrahovanje in maščevanje.
SZ-1 člen 24, 24/4, 25, 25/1, 30, 30/2. SPZ člen 67, 67/2, 67/5, 118, 118/4-4, 118/5. OZ člen 190, 197, 199, 275. ZVOP-1 člen 76.
spor majhne vrednosti - prekoračitev trditvene podlage - kršitev pravice do izjave - soseska - kotlovnica - stroški ogrevanja - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - upravljanje s skupnim delom več večstanovanjskih stavb - obogatitveni zahtevek - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - postavitev zapornice - izboljšava, ki (ne) pomeni vzdrževanja stavbe - posli rednega upravljanja - posli, ki presegajo redno upravljanje - potrebna večina solastnikov
Tožnica dogovora glede upravljanja skupnih delov in naprav soseske z upravnikom U., d. o. o., ni dosegla. Toženka v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da v takem primeru posameznega etažnega lastnika na podlagi večinskega soglasja vseh etažnih lastnikov soseske ni mogoče zavezati k plačilu stroškov, povezanih z upravljanjem skupnih delov in naprav vseh stavb soseske, saj zakon izrecno predvideva ureditev spornih razmerij med upravniki v okviru nepravdnega postopka. Zato niti na podlagi Pogodb o opravljanju storitev upravljanja niti na podlagi drugega odstavka 67. člena SPZ oziroma drugega odstavka 30. člena SZ-1 toženka ni dolžna tožnici plačevati stroške upravljanja.
O poslih rednega upravljanja se odloča s soglasjem večine po solastniških deležih (prvi odstavek 25. člena SZ-1). Zahtevano soglasje etažnih lastnikov z več kot polovičnim solastniškim deležem pa mora biti podano na ravni posamezne stavbe, ne pa celotne soseske. Ni zakonske podlage, da bi se za sklenitev posla rednega upravljanja kot zadostna večina lahko upošteval delež solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo več kot polovico vrednosti soseske. Zato sklepi etažnih lastnikov, ki so sprejeti z večino po solastniških deležih na ravni soseske, ne morejo zavezovati etažnih lastnikov posamezne stavbe, če jih ni podpisalo toliko etažnih lastnikov te stavbe, da skupna vrednost njihovih solastniških deležev presega polovico njihove vrednosti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neobrazložen odgovor na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo - substancirano prerekanje
Tožena stranka ima dolžnost, da se v odgovoru na tožbo izjavi o navedbah tožeče stranke, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje.
obvezna gospodarska javna služba - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - zavezanec za plačilo dajatve - postopek v sporu majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dokazna ocena - relevantno materialno pravo
Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba, njeni uporabniki pa so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki stavb ali delov stavb na območju občine in zavezanci za plačilo dajatev, povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne in padavinske odpadne vode.
Za izvajanje vseh storitev tožnice obstoji pravna podlaga v predstavljenih zakonskih in podzakonskih aktih, kot tudi zakonska obveznost toženca kot uporabnika in lastnika nepremičnine, da storitve in dajatve plačuje. Vsebina računov, iz katerih je razvidno, kdo jih pošilja, komu, obseg storitev, ki so zaračunane, njihova višina, in zapadlost računa, tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča, da se je toženec lahko seznanil s svojo zakonsko obveznostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055628
ZPP člen 319, 319/2, 366. ZNP-1 člen 42.
pravnomočno razsojena stvar - zavrženje predloga - predlog za izdajo začasne odredbe - identično dejansko stanje - pravno varstvo - ureditev stikov
Ker predlagateljica v obeh predlogih zahteva enako pravno varstvo, identična pa je tudi dejanska podlaga, je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku pravilno predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe zavrglo.
ZPP člen 287, 287/2.. ZSVarPre člen 28, 28-5, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 36, 36/2.
izredna denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnik je bil od 13. 6. 2019 brezposeln, vendar pri Zavodu RS za zaposlovanje ni bil prijavljen, kar predstavlja izključitveni razlog po 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči.
Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 13. 3. 2020 in Centra za socialno delo z dne 15. 11. 2019 in priznanje denarne socialne pomoči, zavrnilo.
EZ-1 člen 282, 282/3, 463, 463/2. ZPP člen 458, 458/1.
fiksni stroški - stroški ogrevanja stanovanja - poslovno stanovanjski objekt - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je v stavbi le eno stanovanje, ostalo pa so poslovni prostori, in da površina stanovanja predstavlja manj kot polovico površine poslovnih prostorov, pravilno zaključilo, da glede na določilo petega odstavka 2. člena SZ-11, uporaba določil SZ-1 za presojo razmerja med tožnikom in tožencem ne pride v upoštev. S tem pa ne pride v upoštev tudi uporaba pravilnikov, katerim podlago za njihov sprejem predstavljajo določila drugega odstavka 9. člena SZ-1. Ti se namreč nanašajo zgolj na upravljanje stanovanjskih stavb in ne poslovno stanovanjskih stavb, bi lahko materialnopravno podlago, ki sicer ureja razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom ter tretjimi, predstavljala le določila SPZ, ki urejajo etažno lastnino kot splošen institut in določajo tudi pravila upravljanja.
Zakona o energetskem gospodarstvu (Ur. l. RS, št. 33/81, 29/86), je 5. 10. 1999 nadomestil Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 79/1999 - EZ), tega pa 22. 3. 2014 nov Energetski zakon (EZ-1, Ur. l. RS, št. 17/14 in naslednji). Slednji v 4. delu sicer ureja tudi dejavnost proizvodnje in distribucije toplote za daljinsko ogrevanje ter v zvezi s to določa tudi izhodišče za oblikovanje izhodiščih cen toplote in kaj so upravičeni stroški distributerjev oziroma proizvajalcev toplote. Vendar pa za lastniške distribucijske sisteme, kakršen izhaja iz 2. člena Odloka, takšna ureditev ne velja. Glede na določbo tretjega odstavka 282. člena EZ-1 za takšne lastniške sisteme veljata le določili 310. in 311. člena EZ-1, ki urejata le pogoje za priključitev na lastniški distribucijski sistem (310. člen) in dolžnost poročanja agenciji za energijo (311. člen).
začasen odvzem otroka - začasen odvzem pravice do stikov - namestitev v rejništvo - rejnik - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - omejitev vpogleda v odločbo o namestitvi
Udeleženec je popolnoma nekritičen do dejstva, da so njegovi otroci iz prvega zakona bili vzgojno zanemarjeni, da je sin že mladoleten izvrševal kazniva dejanja in bil zato nastanjen v prevzgojnem domu, kadar je pobegnil, ga oče ni želel niti poiskati. Tudi njegova hči je pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja. Nihče od njegovih otrok iz prvega zakona tudi ni končal osnovne šole. Nič od navedenega ne kaže, da bi bil primeren za izvajanje rejniške dejavnosti.