SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZNP člen 21, 24, 24/1, 36, 36/1, 36/2, 37, 119. ZPP člen 153, 153/3.
delitev nepremičnine v solastnini - delitev stvari v solastnini - postopek za delitev solastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - predujem za izvedenca - izvedba dokaza z izvedencem - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - predlog za delitev skupnega nepremičnega premoženja v nepravdnem postopku
Do delitve s prodajo in delitvijo izkupička lahko pride šele po tem, ko se ugotovi, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (drugi in četrti odstavek 70. člena SPZ). Gre za zakonsko predpisan vrstni red (oziroma za primarni in subsidiarni način delitve), ki zavezuje tako udeležence (razen, če se o načinu delitve sporazumejo - prvi odstavek 70. člena SPZ) kot sodišče.
Pri postopku delitve gre sicer za predlagalni postopek, vendar pa predlog, kako naj sodišče odloči, nima istega pomena kot v pravdnem postopku, to je, da je sodišče nanj vezano. V prvi vrsti predlagatelj v predlog ni dolžan vključiti „zahtevka“ oziroma ni dolžan predlagati, kako naj sodišče odloči, ampak mora predlog vsebovati zgolj opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči (primerjaj 21. člen v zvezi s 119. členom ZNP). In (zgolj) v takšnem obsegu je sodišče na predlog tudi vezano.
ZPotK-2 člen 2, 2-20, 26. ZPotK-1 člen 24. ZPotK člen 18a. OZ člen 377.
potrošniška kreditna pogodba - gospodarska družba kot kreditojemalec - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - obrestna mera dogovorjena s pogodbo - oderuške obresti - oderuške pogodbene obresti - obrestna mera - najvišja dovoljena obrestna mera - domneva oderuških obresti - izpodbojna zakonska domneva - višina obrestne mere - omejitev njihove višine - pravilna uporaba materialnega prava
Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ.
Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis (ZPotK-2) izrecno uzakonja za potrošniške kredite (naj)višjo še dopustno obrestno mero, ki je višja od v 377. členu OZ določene (domnevno) oderuške.
Obrestna mera, ki sta jo dogovorili pravdni stranki (65,365 %), ni presegla najvišje dopustne obrestne mere iz 26. člena ZPotK-2 (EOM za prvi kreditni razred, v katerega spada sporna pogodba [do šest mesecev, do 1.000 EUR], je znašala 44,5 %, torej znaša 200 % zadnje objavljene povprečne EOM za ta kreditni razred 89 %), zato sporna pogodbeno dogovorjena obrestna mera ni bila nedopustna.
sklenitev posojilne pogodbe - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - obličnost pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - pravočasnost pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - dokazovanje s pričami - ocena verodostojnosti priče - indični dokaz - indično sklepanje - odgovornost za dolgove zapustnika - zamudne obresti
V izhodišču velja, da se pogodbe lahko sklepajo neoblično (torej tudi ustno), kar velja tudi za posojilno pogodbo. To je odraz pogodbene svobode oziroma načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (2. in 3. člen OZ). Sodišče je tudi pravilno ugotovilo, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ) in da se glede na določbo 51. člena OZ za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon tako posebej določa. Za posojilno pogodbo zakon posebne oblike ne določa.
Toženka je kot univerzalna pravna naslednica po sili zakona v celoti vstopila v pravni položaj zapustnika. Podedovala je tako aktivo kot pasivo zapuščine, zato so nanjo prešli tudi dolgovi zapustnika in jih je dolžna poravnati, kot da bi si predmetni denar izposodila sama. Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, da zakonske zamudne obresti tečejo od 21. 4. 2013 dalje in ne šele od vložitve tožbe.
Predpostavka, ki je v vsakem primeru nujni pogoj obstoja odškodninske obveznosti (ne glede na to, ali je odgovornost povzročitelja objektivna ali subjektivna - krivdna), je škodljivo dejstvo. S pojmom škodljivega dejstva je neločljivo povezan škodni dogodek, ki predstavlja časovno-prostorsko dimenzijo neposrednega vzroka škode. Za obstoj odškodninske obveznosti tožene stranke, za oprostitev njene odgovornosti, kakor tudi za ugotovitev prispevka oškodovanca k nastanku škode je zato odločilnega pomena ugotovitev, kako je do škodnega dogodka prišlo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00051320
ZP-1 člen 58, 58/1, 60, 61, 61/1, 153. ZUP člen 63, 63/1, 63/2, 65, 65/2, 67, 67/2.
zahteva za sodno varstvo - vsebina zahteve za sodno varstvo - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - lastnoročen podpis - vloga v elektronski obliki
Zahteva za sodno varstvo mora vsebovati vse podatke in navedbe, ki so z ZP-1 določeni za pritožbo zoper odločbo o prekršku; 153. člen ZP-1 pa določa, da mora pritožba obsegati navedbo sodbe, proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis ter je po ustaljeni sodni praksi prav podpis bistvena sestavina pritožbe (posledično tudi zahteve za sodno varstvo).
Zahteva za sodno varstvo, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
Ker je pritožnica zamudila s podpisom zahteve za sodno varstvo, je šteti, da zahteva za sodno varstvo ni bila pravočasno vložena.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravice iz obveznega zavarovanja - izguba zavarovalnih pravic
V regresnem sporu zavarovalnica dokazuje svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, t.j., da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo (ravnanje), ki po splošnih pogojih pomeni (zavarovančevo) kršitev te pogodbe in posledično izgubo zavarovalnih pravic; glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca, t.j. toženec se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, da ni kriv za obstoj okoliščine iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev, da ni vzročne zveze med to okoliščino in nastalo prometno nesrečo2 in škodo ali (in) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo (nastanek škode).
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 169.. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 360, 360/1.. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/2, 41/3, 41/4.
predčasna zapadlost terjatve - priporočena poštna pošiljka - trditveno in dokazno breme dolžnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - kršitev pravice do izjave - konkretizacija procesnih kršitev - odlog izvršbe - predlog za drugo izvršilno sredstvo - stroški odgovora na ugovor
Na kršitev pravice do izjave sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti (8. točka drugega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), zato mora stranka sama konkretizirano zatrjevati kršitev. Na pritožbene navedbe, ki ostanejo na abstraktnem nivoju, pritožbeno sodišče ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica je navedla le, da ji je bil odgovor na ugovor vročen tik pred izdajo obravnavanega sklepa, ne pa tudi, ali je in v čem konkretno s tem izgubila možnost vplivanja na obravnavani postopek. V izvršilnem postopku vročitev odgovora na ugovor ni predpisana, dolžnica pa tudi ni pojasnila, o čem konkretno iz navedene vloge, kar je štela za pomembno, ni imela možnosti, da bi se izjavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00058983
ZPP člen 319, 319/1. ZGD-1 člen 502. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44.
sodna izključitev družbenika iz družbe - izbris družbenika iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - pravnomočnost sodbe višjega sodišča - nastop pravnomočnosti
V konkretnem primeru gre za vpis izbrisa poslovnega deleža družbenika na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Že na podlagi prvega odstavka 502. člena ZGD-1 z izključitvijo družbenika skupaj s prenehanjem poslovnega deleža prenehajo vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Poslovnega deleža ni več, družbeniki pa morajo izpeljati enega izmed postopkov po drugem do četrtem odstavku 502. člena ZGD-1. Zato že pojmovno obveznosti na tem poslovnem deležu ne morejo več obstajati, kar pa ne vpliva na pravni položaj družbenika, ampak njegovih upnikov.
V primeru izbrisa družbenika na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče ugodilo zahtevku družbenika za izključitev drugega družbenika, se kot datum izključitve vpiše dan, s katerim je sodna odločba postala pravnomočna.
V sodni praksi je uveljavljeno, da postane sodba sodišča druge stopnje pravnomočna z dnem izdaje, ker je bistveno, da je pravnomočna tedaj, ko je ni mogoče več izpodbijati. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe stranki, pa čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena.
Ob pravilni ugotovitvi prvostopnega sodišča, da pritožba z dne 5. 7. 2021 zoper sodbo opr. št. V Ps 1193/2019 z dne 3. 6. 2021 nima izvirnega podpisa (pritožba tožnice z dne 5. 7. 2021), je potrebno upoštevajoč drugi odstavek 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
SZ-1 člen 24, 24/4, 25, 25/1, 30, 30/2. SPZ člen 67, 67/2, 67/5, 118, 118/4-4, 118/5. OZ člen 190, 197, 199, 275. ZVOP-1 člen 76.
spor majhne vrednosti - prekoračitev trditvene podlage - kršitev pravice do izjave - soseska - kotlovnica - stroški ogrevanja - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - upravljanje s skupnim delom več večstanovanjskih stavb - obogatitveni zahtevek - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - postavitev zapornice - izboljšava, ki (ne) pomeni vzdrževanja stavbe - posli rednega upravljanja - posli, ki presegajo redno upravljanje - potrebna večina solastnikov
Tožnica dogovora glede upravljanja skupnih delov in naprav soseske z upravnikom U., d. o. o., ni dosegla. Toženka v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da v takem primeru posameznega etažnega lastnika na podlagi večinskega soglasja vseh etažnih lastnikov soseske ni mogoče zavezati k plačilu stroškov, povezanih z upravljanjem skupnih delov in naprav vseh stavb soseske, saj zakon izrecno predvideva ureditev spornih razmerij med upravniki v okviru nepravdnega postopka. Zato niti na podlagi Pogodb o opravljanju storitev upravljanja niti na podlagi drugega odstavka 67. člena SPZ oziroma drugega odstavka 30. člena SZ-1 toženka ni dolžna tožnici plačevati stroške upravljanja.
O poslih rednega upravljanja se odloča s soglasjem večine po solastniških deležih (prvi odstavek 25. člena SZ-1). Zahtevano soglasje etažnih lastnikov z več kot polovičnim solastniškim deležem pa mora biti podano na ravni posamezne stavbe, ne pa celotne soseske. Ni zakonske podlage, da bi se za sklenitev posla rednega upravljanja kot zadostna večina lahko upošteval delež solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo več kot polovico vrednosti soseske. Zato sklepi etažnih lastnikov, ki so sprejeti z večino po solastniških deležih na ravni soseske, ne morejo zavezovati etažnih lastnikov posamezne stavbe, če jih ni podpisalo toliko etažnih lastnikov te stavbe, da skupna vrednost njihovih solastniških deležev presega polovico njihove vrednosti.
zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - obstoj utemeljenega razloga
Sodišče prve stopnje je navedlo zadostne in utemeljene razloge za neizvedbo dokaza z zaslišanjem stranke, ki s pritožbo konkretno niti niso izpodbijani, zato se sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ne gre za diskriminatorno obravnavanje toženke.
začasen odvzem otroka - začasen odvzem pravice do stikov - namestitev v rejništvo - rejnik - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - omejitev vpogleda v odločbo o namestitvi
Udeleženec je popolnoma nekritičen do dejstva, da so njegovi otroci iz prvega zakona bili vzgojno zanemarjeni, da je sin že mladoleten izvrševal kazniva dejanja in bil zato nastanjen v prevzgojnem domu, kadar je pobegnil, ga oče ni želel niti poiskati. Tudi njegova hči je pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja. Nihče od njegovih otrok iz prvega zakona tudi ni končal osnovne šole. Nič od navedenega ne kaže, da bi bil primeren za izvajanje rejniške dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055628
ZPP člen 319, 319/2, 366. ZNP-1 člen 42.
pravnomočno razsojena stvar - zavrženje predloga - predlog za izdajo začasne odredbe - identično dejansko stanje - pravno varstvo - ureditev stikov
Ker predlagateljica v obeh predlogih zahteva enako pravno varstvo, identična pa je tudi dejanska podlaga, je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku pravilno predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe zavrglo.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pravočasnost predloga - konec izvršilnega postopka
Ker lahko upnik skladno z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ predlaga, da sodišče poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti vse do konca izvršilnega postopka, predmetni postopek pa ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom glede na zgoraj navedeno še ni bil končan, je sodišče prve stopnje tak predlog nezakonito zavrglo.
potrditev prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - pravica do glasovanja - cesija terjatve - prevzemnik terjatve
Za presojo, katere terjatve so lahko oziroma ne morejo biti predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in kateri upniki lahko oziroma ne morejo glasovati o prisilni poravnavi, je odločilno, v kakšnem razmerju do insolventnega dolžnika je prevzemnik terjatve, in ne, v kakšnem razmerju je bil odstopnik le-te. V kolikor upnik, prevzemnik terjatve, v razmerju do insolventnega dolžnika nima položaja povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaja ožje povezane osebe, zanj ne veljajo omejitve po četrtem odstavku 190. člena in 200. člena ZFPPIPP.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - zavrnitev zahteve - objektivna in subjektivna predpostavka - nastanek škode - trditveno breme - stroški postopka
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00058732
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1.. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravnomočno odločena stvar - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - zavrženje predloga - sprememba zakona - obrazloženost sklepa
Tako v predhodni kot v tej zadevi sta se predlagatelja sklicevala na to, da sta solastnika stanovanjskega objekta na parceli št.202 in predlagala, da sodišče severni del parcele št. 200/17 določi (ugotovi) kot pripadajoče zemljišče. V tem smislu je podana istovetnost njunega predloga.
Ne drži, da v prejšnjem postopku ni bil presojan kriterij, katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba predlagateljev. Sodišče se je s tem vprašanjem ukvarjalo, le zaključki so drugačni, kot si želita pritožnika.
Sedanji 43. člen ZVEtL-1 dejansko povzema merila (v smislu osnovnih, primeroma navedenih napotil), ki jih je določal že prej veljavni zakon, vendar so v novem zakonu njihova medsebojna razmerja urejena drugače. Temeljni koncept odločanja ostaja isti.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokazna ocena - duševno zdravje
Glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so konkretno ugotovljene okoliščine in ravnanje, s katerimi je 26. 9. 2021 pred sprejemom v PB. zadržani huje ogrožal svoje zdravje. V pravilnost teh ugotovljenih dejstev pritožbeno sodišče ne dvomi, saj jih potrjuje v svoji izpovedbi zadržani sam.