postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odločanje po prostem preudarku - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev
Za utemeljenost zahtevka za odškodnino iz naslova stroškov spornih dveh terapij po presoji pritožbenega sodišča v določbi prvega odstavka 216. člena ZPP ni podlage za presojo po prostem preudarku. Sicer pa je tožnica v tožbi zatrjevala le-to, da si je z obiski pranoterapije in refloterapije lajšala bolečine in je imela približno 300,00 EUR stroškov. Po presoji pritožbenega sodišča bi tožnica lahko višino teh stroškov dokazala preprosto s predloženim računom, če je storitev plačala. Po prostem preudarku sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke takrat, kadar je odločanje o podlagi ali višini zahtevka pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški, kar glede na zgoraj obrazloženo ni primer v obravnavani pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00058983
ZPP člen 319, 319/1. ZGD-1 člen 502. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44.
sodna izključitev družbenika iz družbe - izbris družbenika iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - pravnomočnost sodbe višjega sodišča - nastop pravnomočnosti
V konkretnem primeru gre za vpis izbrisa poslovnega deleža družbenika na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Že na podlagi prvega odstavka 502. člena ZGD-1 z izključitvijo družbenika skupaj s prenehanjem poslovnega deleža prenehajo vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Poslovnega deleža ni več, družbeniki pa morajo izpeljati enega izmed postopkov po drugem do četrtem odstavku 502. člena ZGD-1. Zato že pojmovno obveznosti na tem poslovnem deležu ne morejo več obstajati, kar pa ne vpliva na pravni položaj družbenika, ampak njegovih upnikov.
V primeru izbrisa družbenika na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče ugodilo zahtevku družbenika za izključitev drugega družbenika, se kot datum izključitve vpiše dan, s katerim je sodna odločba postala pravnomočna.
V sodni praksi je uveljavljeno, da postane sodba sodišča druge stopnje pravnomočna z dnem izdaje, ker je bistveno, da je pravnomočna tedaj, ko je ni mogoče več izpodbijati. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe stranki, pa čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - zavrženje tožbe za razveljavitev sodne poravnave - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave - začetek teka roka za vložitev tožbe - subjektivni rok za tožbo - dokazovanje pravočasnosti - prejem sodnega pisanja - vročanje sodnih pisanj - nadomestna vročitev - nepravilno izpolnjena vročilnica
V skladu z določbo petega odstavka 149. člena ZPP mora vročevalec, če je bilo pisanje vročeno komu drugemu, ne pa tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, na vročilnici navesti njuno medsebojno razmerje.
ZIUPPP člen 9.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 89, 89/1, 89/1-1, 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija - plačilo delovne uspešnosti
Pritožba neutemeljeno izpodbija utemeljenost razloga za odpoved s tem, ker bi lahko toženka namesto odpovedi uporabila milejši ukrep, to je odreditev tožnici začasnega čakanja na delo, pri čemer ji je interventna zakonodaja za preprečevanje posledic pandemije COVID-19 zagotavljala vračilo nadomestila plače. Sodišče ne more presojati in posegati v poslovne odločitve delodajalca. Toženka kot delodajalec ni bila dolžna sprejeti pomoči države. Pred podajo odpovedi sprejet in uveljavljen ZIUPPP je določal, da mora v primeru prejema pomoči delodajalec ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo, sicer mora v skladu z 9. členom ZIUPP prejeta sredstva vrniti. Ker v času podaje odpovedi ni bilo mogoče predvideti, koliko časa bo epidemija trajala, toženka ni mogla predvideti, koliko časa in v kakšni obliki bo možna pomoč države.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da stimulativni del plače ne predstavlja fiksnega zneska ter da je bil tudi pogojen s številom kvote opravljenih ur dela. Ker tožnica po 17. 3. 2020 (do 14. 4. 2020) ni več delala, odpoved pa je zakonita, je bil zahtevek v tem delu pravilno zavrnjen.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neobrazložen odgovor na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo - substancirano prerekanje
Tožena stranka ima dolžnost, da se v odgovoru na tožbo izjavi o navedbah tožeče stranke, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje.
ZPIZ člen 46, 46-4.. ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 39, 39/1, 183.. ZLPP člen 25a.. ZPIZ-1 člen 47.. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 33.. ZPP člen 254.
Ker je po mnenju izvedenca tožnica s certifikati pridobila pravico do neto revaloriziranih neizplačanih plač, ni nobene podlage, da bi se morali zneski še revalorizirati, saj bi tožnica v nasprotnem primeru preko revalorizacijskih količnikov dobila dvojno. Pri oblikovanju pokojninske osnove je skladno z določbami ZPIZ-2 oziroma ZPIZ-1 mogoče upoštevati le zneske delov plač glede ne realno vrednost iz let 1990, 1991 in 1992, to je takrat, ko bi morali biti izplačani.
Ker za ponovno upoštevanje neizplačanih plač po 1. 1. 1993 v pokojninsko osnovo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni nobene podlage, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo (II. točka izreka), glede na vse obrazloženo pa tožbenemu zahtevku ugodilo v delu, kot izhaja iz I. točke izreka. Sodišče prve stopnje je izpodbijani odločbi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 pravilno kot nezakoniti odpravilo in v delu glede upoštevanja osnov neto neizplačanih plač za leta 1990 do 1992 in za leto 1994, ki pri nadomestilu vsebuje osnovo iz leta 1992, zadevo vrnilo tožencu v ponovni postopek ter za izračun posredovalo tudi ustrezne napotke za postopanje toženca v ponovljenem upravnem postopku.
V primeru, ko je sodba razglašena v nenavzočnosti obdolženca, je pomembno, da je ta z vsebino razglašene sodbe in možnostjo vložitve pritožbe naknadno ustrezno seznanjen, kar pa je glede na podatke spisa bil, saj mu je bila obrazložena sodba s pravnim poukom vročena dne 2. 11. 2020.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - neobrazloženost sodbe - pojem protispisnosti - pravica do obrambe - zaslišanje mladoletne osebe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - konkretizacija kršitev - kršitev kazenskega zakona - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - graja dokazne ocene - odmera kazenske sankcije - načelo individualizacije kazenskih sankcij - olajševalne okoliščine
Za zaslišanje mladoletnih oseb, mlajših od petnajst let, ki so bile oškodovanci kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena ZKP (kamor spada tudi kaznivo dejanje spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, po 173. členu KZ-1), veljajo posebna pravila, določena v petem in šestem odstavku 331. člena ZKP,1 v skladu s katerimi je zapisnik o prejšnjem zaslišanju oškodovanca primarno dokazno sredstvo. Odločitev sodišča na glavni obravnavi, ali je potrebno oškodovanca ponovno zaslišati, je odvisna od (posrednih) vprašanj, ki jih stranke oblikujejo vnaprej. Ne glede na to, da je oškodovanec (v konkretnem primeru oškodovanka A. H.) obremenilna priča, morajo stranke (tudi obramba) sodišče prepričati, da je zaslišanje relevantno. To pravilo pomeni odstop od splošnega pravila, da obrambi predloga za zaslišanje obremenilne priče ni treba utemeljevati in pomeni poseg v pravico do neposrednega zaslišanja obremenilne priče. Cilj, ki ga poseg želi doseči, je varstvo telesne in duševne celovitosti oškodovanca, tj. zmanjšanje tveganja za ponovno viktimizacijo, ustrahovanje in maščevanje.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bilo zastaranje rentnega zahtevka zaradi izgube na zaslužku pretrgano z vložitvijo tožbe na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Do pretrganja zastaranja bi prišlo pri nepravi spremembi tožbe, torej v primeru, če bi tožnica že v tožbi specificiran zahtevek za posamezno obliko škode med postopkom zvišala, bodisi zaradi poteka časa ali prilagoditve izvedeniškemu mnenju. Takrat s povečanjem ne bi zahtevala nič novega, poleg že obstoječega, temveč le izpolnitev obveznosti v okviru istega historičnega dogodka na isti dejanski podlagi v višjem znesku. V obravnavani zadevi pa je tožnica spremenila tožbo in postavila dodaten samostojen zahtevek na račun premoženjske škode ter zanj podala nove trditve. Stališče sodišča prve stopnje, da zastaralni rok teče od spremenjene tožbe, je zato pravilno.
več sodelujočih izvedencev - postavitev dodatnega izvedenca - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb postopka
Kršitev slednje pa predstavlja zgolj relativno kršitev določb postopka v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZPP, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
najemno razmerje - prenehanje - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - pisna odpoved pogodbe
Toženec ni na pogodbeno dogovorjen način odpovedal najemne pogodbe in se zato neutemeljeno sklicuje na prenehanje najemnega razmerja s konkludentnim ravnanjem – izpraznitvijo poslovnih prostorov.
Ker je torej tožnik v skladu s pogodbeno dogovorjenim načinom pisno pravno veljavno odpovedal tožencu najemno pogodbo z dnem 1. 5. 2019, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen.
ZIZ člen 71, 71/2, 74, 74/6. ZPP člen 15, 163, 163/1, 365, 365/1, 365/1-3.
odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - smrt bližnjega - slabe ekonomsko socialne razmere - človekovo dostojanstvo - načelo socialne države - sprememba izpodbijane odločbe
Smrt bližnjega je izjemen dogodek, za katerega je splošno znano, da posebej močno osebno prizadene vsakogar, v obravnavani posebni zadevi pa za revnega posameznika pomeni še dodatno finančno breme zaradi dodatno nastalih stroškov v tej zvezi, kar slab socialni položaj še dodatno začasno močno poglobi.
Splošno znano je, da žalovanje ob taki izgubi potrebuje stabilen, čim manj stresen prostor in predvsem svoj čas. Spoštovanje običajnega časa žalovanja s tem, da se v pojasnjenih okoliščinah ne poglablja dolžničine stiske še z opravljanjem prisilnih dejanj izvršbe, sledi temeljni družbeni skrbi za človeka in spoštovanju dolžničinega dostojanstva.
Ker sklep o ustavitvi izvršilnega postopka še ni bil pravnomočen, je procesno dejanje upnika konkretno predlaganje nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, glede na določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ dovoljeno, saj izvršilni postopek še ni bil končan.
spori iz družinskega razmerja - tožba za znižanje preživnine - pogoji za znižanje preživnine - znižanje preživnine za otroka - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - potrebe otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev - otroški dodatek - socialna pomoč
Skladno s prvim odstavkom 197. člena DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa preživnino znova določi v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca. Če torej sodišče ugotovi, da so spremenjene zmožnosti zavezancev ali potrebe upravičenca, preživnino odmeri na novo.
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča se pri določitvi preživninske zmožnosti ne upoštevajo otroški dodatek, denarna socialna pomoč in državne štipendije. Gre namreč za denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, poleg tega je sestavni del materialnega položaja upravičencev, ki se ugotavlja kot pogoj za pridobitev posamezne socialne pravice, vselej tudi preživnina. Vendar pa bi bilo takšno stališče, če bi se ga strogo držali, v določenih okoliščinah, npr. ko sta oba starša brezposelna oziroma prejemnika zgolj denarne socialne pomoči, življenjsko nevzdržno.
Ker je predlagatelj (preživninski zavezanec) prejemnik socialne pomoči, je skladno z zgoraj pojasnjenim potrebno ugotoviti, kolikšno preživninsko breme lahko v resnici nosi.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - demenca - uradni pritožbeni preizkus
Sodišče prve stopnje je izoblikovalo ustrezno dokazno oceno, da je za skrbnico primerna hčerka B. B., saj njena težnja po namestitvi matere v DSO ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke, temveč je v njeno korist, sin C. C. pa tega ne prepoznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00051405
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 59, 59/1, 170, 170/2. ZPP člen 7, 236, 257, 263, 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 82, 82/2. ZZZDR člen 56, 56/2.
hipotekarni dolžnik - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - impugnacijski ugovor - izločitvena pravica - prenehanje hipoteke - dokaz z zaslišanjem strank - substanciranje dokaznega predloga - smotrnost izvedbe novega dokaza - odgovornost za dolgove podjetnika - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Dolžnica se je kot solastnica do ½ nepremičnine v zemljiško knjigo vpisala na podlagi notarskega zapisa o razdelitvi skupnega premoženja. Skladno s sodno prakso ima tak način delitve premoženja oziroma prehod premoženja iz režima skupnega premoženja v solastnino pravno poslovno naravo, dolžnica pa se je v konkretnem primeru kot solastnica v zemljiško knjigo vpisala že po zaznambi sklepa o izvršbi in je torej na pravno poslovni način pridobila solastninsko pravico na obremenjeni nepremičnini. Ker po drugem odstavku 170. člena ZIZ s tako zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z ugovornim in v pritožbi obširno ponovljenim uveljavljanjem, da je bila že v času zaznambe sklepa o izvršbi solastnica te nepremičnine na originarni podlagi (ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje).
Opisano stališče pa nikakor ne pomeni, da dolžnica takih navedb ne more uveljavljati v tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po 59. členu ZIZ. Po prvem odstavku tega člena namreč lahko dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Sodišče je v obravnavani zadevi o ugovoru odločilo na podlagi dejstva, ki se nanaša na način in trenutek pridobitve dolžničine solastninske pravice (in s tem povezanim vprašanjem utemeljenosti dovolitve izvršbe na solastni delež dolžnice na nepremičnini), to dejstvo pa je med strankama sporno. V zvezi z drugim pogojem, to je, da se morajo dejstva nanašati na terjatev, pa je sodna praksa že zavzela stališče, da je pravda na nedopustnost izvršbe mogoča tudi v primeru, ko je povezanost s terjatvijo vsaj posredna, torej tudi v primeru, ko dolžnik v ugovoru uveljavlja impugnacijske razloge oz. razloge, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, mednje pa sodi tudi zatrjevanje, da terjatev ni prešla na hipotekarno dolžnico.
Pravilno je zavrnjen tudi ugovorni očitek, da je B. B. skupno premoženje obremenil brez soglasja hipotekarne dolžnice, ki za obremenitve ni vedela in zanje ni podala soglasja, zato so nične. Kot je bilo že pojasnjeno, je upnik zastavno pravico v obravnavani zadevi pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi, torej prisilno in ne na pogodbeni podlagi, zato take navedbe niso pravno relevantne.
Tudi za zaslišanje strank se uporablja določba 236. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, med drugim navesti, o čem naj priča. Gre za zahtevo po substanciranju dokaznega predloga, preko katere se manifestira razpravno načelo iz 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in s pomočjo katere lahko sodišče oceni smotrnost izvedbe predlaganega dokaza. Ni naloga sodišča, da namesto stranke (ki jo sicer zastopa pravno kvalificirani pooblaščenec) med njenimi obširnimi navedbami išče dejstva, o katerih bi lahko morda izpovedal zaslišani, temveč je naloga same stranke, da ob navedbi dokaznega predloga določno in konkretizirano pojasni, v zvezi s katerimi dejstvi bo zaslišani pričal.
Predmetni izvršilni postopek se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi izključno samo na dolžnika B. B., zaradi načela stroge formalne legalitete pa ga ni dopustno širiti na ugotavljanje morebitne materialne solidarne odgovornosti hipotekarne dolžnice za podjetniške dolgove zakonca. Povedano drugače, zoper hipotekarno dolžnico se izvršba vodi le zato, ker se je v zemljiško knjigo vpisala kot solastnica obremenjenega premoženja, vprašanje njene materialne odgovornosti za dolgove zakonca iz njegove poslovne dejavnosti pa ob dejstvu, da upnik zoper njo na tej podlagi še nima izvršilnega naslova, za predmetni izvršilni postopek ni pravno relevantno.
ZPIZ-2 člen 41, 41-4, 109, 109/4, 178, 178/2, 196.. ZUP člen 7.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obstoj protipravnosti
Ravnanje zaposlenih delavcev tožene stranke mora biti takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje zaposlenih delavec pri toženi stranki šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno, torej da bi brez utemeljenih razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti.
Ker v sporni zadevi toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, s tem tudi ni izpolnjen en od kumulativno predpisanih pogojev za ugotovitev odškodninske obveznosti tožene stranke. Sodišče prve stopnje je zato tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZDoh-2 člen 27, 37, 37/1, 37/1-5, 127, 127/6. ZDR-1 člen 118.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - obračun in izplačilo nadomestila plače - davčna stopnja - bruto in neto znesek - zakonske zamudne obresti - osnova za izračun - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - denarno povračilo namesto reintegracije - odškodnina - dohodek iz delovnega razmerja - akontacija dohodnine
Drži, da so neto zneski, ki bi jih upnik prejel v trenutku zapadlosti (če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi), zaradi drugačne davčne obravnave in posledične nižje davčne obremenitve višji od zneskov, ki jih je prejel ob dejanskem izplačilu (davki se namreč obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oziroma izplačila). Vendar pa je treba upoštevati, da so v izvršilnem naslovu zakonske zamudne obresti določene od neto zneskov, kot so upniku priznani in izračunani ob dejanskem izplačilu, torej od zneskov, obremenjenih s 25% davčno stopnjo (jasno je namreč navedeno, da mora dolžnik obračunati bruto zneske, plačati davke in prispevke in nato dolžniku plačati neto zneske z obrestmi). Ker je po načelu stroge formalne legalitete izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano, ga mora le še prisilno izvršiti tako, kot se glasi. Širitev pravice do zakonskih obresti od višjega zneska, za kar se zavzema upnik, bi pomenila kršitev opisanega načela, upniku pa bi zakonske zamudne obresti od zneskov, kot bi jih moral prejeti, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila nezakonito odpovedana, pripadale le, če bi to izrecno izhajalo iz izvršilnega naslova.
V IX. točki izreka sodbe je bilo upniku prisojeno denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1. Gre za posebno vrsto odškodnine, ki se glede na 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja in ki v 27. členu istega zakona ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača. To pomeni, da je treba tudi od tega povračila obračunati in plačati akontacijo dohodnine, kar je sodišče pravilno upoštevalo.