ZSReg člen 4, 9, 9/1, 17, 17/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zasebni zavod - vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - ustanoviteljski delež zasebnega zavoda - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - pritožba upnika - ugoditev pritožbi - nejasen izrek - nasprotja v obrazložitvi - pravica do izjave - status udeleženca v postopku
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek nejasen, obrazložitev sklepa pa sama s seboj v nasprotju. Če je registrsko sodišče opravilo vpis sklepa o izvršbi v podatkovni sklop "razno" na podlagi dopisa izvršilnega sodišča, ki mu je poslalo sklep o izvršbi, kar izhaja tudi iz podatkov spisa, potem je v nasprotju s to ugotovitvijo zaključek sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da predlog za vpis zastavne pravice na deležu ustanoviteljev zavoda ni utemeljen, ker ima ta status kolektivne organizacije. Prvič zato, ker vpis ni bil opravljen v podatkovnem sklopu, ki se nanaša na ustanovitelje, pač pa v podatkovnem sklopu "razno", v katerega se vpisujejo podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register ali podatki, ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa.
In drugič zato, ker se postopek ni začel z vložitvijo predloga v smislu določbe prvega odstavka 9. člena ZSReg. Posledično se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do vprašanja pravilnosti vpisa izdanega sklepa o izvršbi na podlagi določb ZIZ v podatkovni sklop razno.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050180
DZ člen 163, 163/2.
stiki med starši in otrokom - osebni stiki z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - začasna odredba o stikih - starševska skrb - največja korist otroka - soglasje staršev - varstvo koristi otroka - rojstna matična knjiga - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - kršitev pravice roditelja do stikov z mladoletnim otrokom - Center za socialno delo (CSD)
Ker je predlagatelj že vpisan kot oče druge nasprotne udeleženke v rojstno matično knjigo, mu te pravice mati ne more več niti odrekati niti podeliti, njeno soglasje za izvajanje njegove starševske skrbi tako ni več potrebno.
Ker je kontinuiran stik med otrokom in roditeljem pomemben, je pritožbeno sodišče zaradi varstva koristi otroka v veljavno začasno odredbo, ki določa nadzorovan stik v trajanju ene ure na teden, poseglo na način, da je nadzor strokovnega delavca CSD odpravilo.
ZVEtL-1 člen 43.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - določitev pripadajočega zemljišča za območje greznic in malih čistilnih naprav ter površin, potrebnih za dostop do njih - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - obseg pripadajočega zemljišča - ugotovitev namembnosti zemljišča - pretekla raba zemljišča - neobrazloženost odločitve - nemožnost preizkusa sklepa
Sodišče prve stopnje je očitno sledilo izvedencu, da greznica na obravnavanem prostoru ni dovoljen način odvajanja odpadnih vod. Predlagatelja sta v pripombah na izvedeniško mnenje grajala le njegov predlog, naj se problem uporabe greznice reši s služnostjo, v zvezi z vprašanjem, ali je greznica dovoljen način odvajanja odplak na obravnavanem območju, pa sta navedla le, da to vprašanje za ta postopek ni pomembno. To vprašanje izpostavljata kot sporno šele v pritožbi, in še to zgolj pavšalno, ne da bi konkretizirano navedla, da na podlagi veljavnih pravnih aktov nista dolžna in zakaj ne zagotoviti odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZDoh-2 člen 27, 37, 37/1, 37/1-5, 127, 127/6. ZDR-1 člen 118.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - obračun in izplačilo nadomestila plače - davčna stopnja - bruto in neto znesek - zakonske zamudne obresti - osnova za izračun - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - denarno povračilo namesto reintegracije - odškodnina - dohodek iz delovnega razmerja - akontacija dohodnine
Drži, da so neto zneski, ki bi jih upnik prejel v trenutku zapadlosti (če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi), zaradi drugačne davčne obravnave in posledične nižje davčne obremenitve višji od zneskov, ki jih je prejel ob dejanskem izplačilu (davki se namreč obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oziroma izplačila). Vendar pa je treba upoštevati, da so v izvršilnem naslovu zakonske zamudne obresti določene od neto zneskov, kot so upniku priznani in izračunani ob dejanskem izplačilu, torej od zneskov, obremenjenih s 25% davčno stopnjo (jasno je namreč navedeno, da mora dolžnik obračunati bruto zneske, plačati davke in prispevke in nato dolžniku plačati neto zneske z obrestmi). Ker je po načelu stroge formalne legalitete izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano, ga mora le še prisilno izvršiti tako, kot se glasi. Širitev pravice do zakonskih obresti od višjega zneska, za kar se zavzema upnik, bi pomenila kršitev opisanega načela, upniku pa bi zakonske zamudne obresti od zneskov, kot bi jih moral prejeti, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila nezakonito odpovedana, pripadale le, če bi to izrecno izhajalo iz izvršilnega naslova.
V IX. točki izreka sodbe je bilo upniku prisojeno denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1. Gre za posebno vrsto odškodnine, ki se glede na 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja in ki v 27. členu istega zakona ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača. To pomeni, da je treba tudi od tega povračila obračunati in plačati akontacijo dohodnine, kar je sodišče pravilno upoštevalo.
Za odločitev o izdaji napadenega sklepa je pristojen predsednik Okrajnega sodišča v X, A. A., ki je napadeni sklep tudi izdal. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je bila obravnavana kazenska zadeva iz pristojnosti Okrajnega sodišča v Y, dne 1. 3. 2019 prenešena na Okrajno sodišče v X. Navedeno pa je tudi podlaga, da je o zahtevi za izločitev višjega pravosodnega svetovalca odločal predsednik Okrajnega sodišča v X. Zato so vsi pomisleki pritožnika v tej smeri neutemeljeni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustreznost nove zaposlitve - plačilo odpravnine
Pritožba utemeljeno navaja, da se za ponujeno delovno mesto Prodajni analitik zahteva enaka vrsta izobrazbe kot za delovno mesto Vodja marketinga. Tožnica je v tožbi ustreznost zaposlitve izpodbijala z vidika stopnje izobrazbe, z vidika vrste izobrazbe pa, ker pri ponujeni zaposlitvi ne gre za vodstveno delovno mesto. To za presojo ustreznosti zaposlitve ni bistveno, kot ni bistveno, kar je upoštevalo sodišče prve stopnje, ali so se za obstoječe delovno mesto zahtevala posebna znanja in osebne lastnosti.
Ker je tožnica zavrnila ponudbo ustrezne zaposlitve, ji po četrtem odstavku 91. člena ZDR-1 ne pripada pravica do odpravnine po 108. členu ZDR-1.
ZPP člen 213, 213/2, 236a.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. OZ člen 135, 135, 136/1, 136/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - krivda
Tožnik v pritožbi glede obeh očitkov v odpovedi, ki se nanašata na neprimerno komunikacijo, neutemeljeno poudarja vsebino sporočil, ki sta mu jih poslala B.B. in C.C.. S tem se svoje odgovornosti ne more razbremeniti. Sporočila, ki jih je sam poslal, so popolnoma nesprejemljiva in neprimerna, ne le za delovno okolje, ampak nasploh, kot je povsem pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Z njimi je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer ne gre za milejše kršitve, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Upoštevaje predhodno pisno opozorilo gre nedvomno za kršitve, ki predstavljajo utemeljen krivdni razlog za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu drugega odstavka 89. člena ZDR-1 v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka istega člena ZDR-1.
sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti - plačilo računov
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe opredelilo in navedlo vsebino tožbenega zahtevka in bistveno dejansko podlago tožbe, saj je pojasnilo, da vrednost tožbenega zahtevka predstavlja plačilo petih računov z nateklimi obrestmi, ki jih je tožnik zaračunal tožencu za plačilo opravljenih storitev za november in december 2018 ter januar in marec 2019 ter za 21 zapadlih neplačanih obrokov za kupljeno opremo septembra 2018. To pa omogoča in podpira tudi pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
stroški postopka - izostanek stranke z naroka - pripravljalni narok - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pravica zahtevati povrnitev stroškov
Po določbi prvega odstavka 282. člena ZPP namreč v primeru, če na pripravljalni narok stranka ne pride, izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, na takšno pravno posledico pa mora biti po četrtem odstavku 282. člena ZPP v vabilu na narok tudi opozorjena.
ZIUPPP člen 9.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 89, 89/1, 89/1-1, 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija - plačilo delovne uspešnosti
Pritožba neutemeljeno izpodbija utemeljenost razloga za odpoved s tem, ker bi lahko toženka namesto odpovedi uporabila milejši ukrep, to je odreditev tožnici začasnega čakanja na delo, pri čemer ji je interventna zakonodaja za preprečevanje posledic pandemije COVID-19 zagotavljala vračilo nadomestila plače. Sodišče ne more presojati in posegati v poslovne odločitve delodajalca. Toženka kot delodajalec ni bila dolžna sprejeti pomoči države. Pred podajo odpovedi sprejet in uveljavljen ZIUPPP je določal, da mora v primeru prejema pomoči delodajalec ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo, sicer mora v skladu z 9. členom ZIUPP prejeta sredstva vrniti. Ker v času podaje odpovedi ni bilo mogoče predvideti, koliko časa bo epidemija trajala, toženka ni mogla predvideti, koliko časa in v kakšni obliki bo možna pomoč države.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da stimulativni del plače ne predstavlja fiksnega zneska ter da je bil tudi pogojen s številom kvote opravljenih ur dela. Ker tožnica po 17. 3. 2020 (do 14. 4. 2020) ni več delala, odpoved pa je zakonita, je bil zahtevek v tem delu pravilno zavrnjen.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odločanje po prostem preudarku - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev
Za utemeljenost zahtevka za odškodnino iz naslova stroškov spornih dveh terapij po presoji pritožbenega sodišča v določbi prvega odstavka 216. člena ZPP ni podlage za presojo po prostem preudarku. Sicer pa je tožnica v tožbi zatrjevala le-to, da si je z obiski pranoterapije in refloterapije lajšala bolečine in je imela približno 300,00 EUR stroškov. Po presoji pritožbenega sodišča bi tožnica lahko višino teh stroškov dokazala preprosto s predloženim računom, če je storitev plačala. Po prostem preudarku sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke takrat, kadar je odločanje o podlagi ali višini zahtevka pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški, kar glede na zgoraj obrazloženo ni primer v obravnavani pravdi.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
nesporno dejansko stanje - sporno pravno vprašanje - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - pritožba v izvršilnem postopku - strošek sodne takse - uspeh stranke s pritožbo
Med strankama je sporno vprašanje, ali je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov sodne takse v višini 125,00 EUR. Pri tem pa ne gre za vprašanje dejanske narave, saj med strankama ni sporno, da tožeča stranka te stroške zahteva, tožena stranka pa jih ni poravnala, temveč pravno vprašanje, ali je tožeča stranka v skladu z določbami ZPP upravičena do povračila omenjenih stroškov. Dejansko stanje med strankama tako ni sporno, predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je izpolnjena, prvostopenjsko sodišče pa je moralo opraviti zgolj vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan in torej presoditi, ali je tožeča stranka upravičena do povračila omenjenih stroškov.
S tem ko višje sodišče zavrne pritožbo, zavrne tudi predlog stranke za povrnitev stroškov pritožbe, zato je odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka zajeta že v odločitvi o glavni stvari. Če stranka s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške. Ker tožeča stranka v v zvezi s pritožbo v izvršilnem postopku ni uspela, ji tako tožena stranka stroškov v zvezi s tem ni dolžna povrniti.
najemno razmerje - prenehanje - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - pisna odpoved pogodbe
Toženec ni na pogodbeno dogovorjen način odpovedal najemne pogodbe in se zato neutemeljeno sklicuje na prenehanje najemnega razmerja s konkludentnim ravnanjem – izpraznitvijo poslovnih prostorov.
Ker je torej tožnik v skladu s pogodbeno dogovorjenim načinom pisno pravno veljavno odpovedal tožencu najemno pogodbo z dnem 1. 5. 2019, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen.
OZ člen 299, 301, 301/2. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9.
zamuda dolžnika - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - zahtevek za izplačilo zamudnih obresti - cena zdravstvenih storitev - sprememba cene
Toženec med postopkom na prvi stopnji ni zanikal, da ni vedel, da so se v letu 2017 izpolnili pogoji za zvišanje cen zdravstvenih storitev in da tega ni pravočasno storil.
Vztrajanje v pritožbi, da bi lahko tožnica sama izdala račun v višini, za katero je menila, da je pravilna, za presojo zamude ni pomembno. Utemeljeno bi bilo, če bi se izkazalo, da je toženec izpolnil svoje pogodbene obveznosti, tožnica pa ne, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo, saj toženec ni utemeljeval svoje obrambe na trditvah, da je z neizdajanjem računov tožnica tista, ki je prekršila njuno medsebojno pogodbeno razmerje. Zato sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za presojo uporabe pravil o učinkih upnikove zamude.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - dedni delež - sodediči - odstop dednega deleža sodedičev - vrednost zapuščine - velikost dednega deleža - skupni stroški dedičev - pogrebni stroški - COVID-19 - višina sodne takse - plačilni nalog
Pogrebni stroški in stroški ureditve groba se lahko uveljavljajo kot odbitek od vrednosti zapuščine. Kot rečeno vrednost zapuščine ne vpliva na velikost dednih deležev, vpliva pa na višino sodne takse, saj se ta odmerja od vrednosti zapuščine.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - zavrženje tožbe za razveljavitev sodne poravnave - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave - začetek teka roka za vložitev tožbe - subjektivni rok za tožbo - dokazovanje pravočasnosti - prejem sodnega pisanja - vročanje sodnih pisanj - nadomestna vročitev - nepravilno izpolnjena vročilnica
V skladu z določbo petega odstavka 149. člena ZPP mora vročevalec, če je bilo pisanje vročeno komu drugemu, ne pa tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, na vročilnici navesti njuno medsebojno razmerje.
ZP-1 člen 22, 22/3, 163, 163/3. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3, 46, 46/5, 46/5-3. ZVoz-1 člen 53, 53/3, 53/5.
prekršek - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izbris kazenskih točk - rehabilitacijski programi
Izbris 4 kazenskih točk na podlagi opravljenega rehabilitacijskega programa se v skupni evidenci kazenskih točk, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje, ne opravi po uradni dolžnosti, temveč na predlog imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja. Tretji odstavek 53. člena ZVoz-1 namreč določa, da se imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki se je udeležil rehabilitacijskega programa, z dnem, ko predloži organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu, iz evidence kazenskih točk izbrišejo 4 pravnomočno izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 169.. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 360, 360/1.. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/2, 41/3, 41/4.
predčasna zapadlost terjatve - priporočena poštna pošiljka - trditveno in dokazno breme dolžnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - kršitev pravice do izjave - konkretizacija procesnih kršitev - odlog izvršbe - predlog za drugo izvršilno sredstvo - stroški odgovora na ugovor
Na kršitev pravice do izjave sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti (8. točka drugega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), zato mora stranka sama konkretizirano zatrjevati kršitev. Na pritožbene navedbe, ki ostanejo na abstraktnem nivoju, pritožbeno sodišče ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica je navedla le, da ji je bil odgovor na ugovor vročen tik pred izdajo obravnavanega sklepa, ne pa tudi, ali je in v čem konkretno s tem izgubila možnost vplivanja na obravnavani postopek. V izvršilnem postopku vročitev odgovora na ugovor ni predpisana, dolžnica pa tudi ni pojasnila, o čem konkretno iz navedene vloge, kar je štela za pomembno, ni imela možnosti, da bi se izjavila.