OZ člen 689, 691, 692, 692/2. ZPP člen 314, 314/1, 358, 358-5, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pogodba o prevozu stvari - izguba pošiljke - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica kot izvajalec s toženko kot podizvajalcem 15. 10. 2016 sklenila pogodbo, katere predmet so bile storitve prevoza gotovine ter da je v obdobju med 14. 10. 2017 in 5. 11. 2017 izginilo šest ovojnic z gotovino v skupnem znesku 18.825 EUR.
Zapisalo je, da ostane prevoznik skladno z drugim odstavkom 692. člena OZ odgovoren za izgubo ali poškodbe pošiljk, ki jih ni bilo mogoče opaziti pri izročitvi, če ga je prejemnik o njih obvestil takoj, ko jih je odkril, vendar najkasneje v osmih dneh po izročitvi. Do dileme, kdaj je prišlo do izročitve izgubljene pošiljke, pa se ni opredelilo. Svojo presojo, da je treba izgubljeno pošiljko grajati v osmih dneh od izročitve, je oprlo na komentar Obligacijskega zakonika. Pri tem pa je spregledalo, da 692. člen OZ izgube pošiljke ne omenja. To je logično, saj pri izgubi pošiljke do njene izročitve sploh ne pride. Da je opravičilo uporabo omenjenega komentarja, pa je kot dan izročitve pošiljke štelo kar dan prevzema pošiljke. To pa je v direktnem nasprotju z dikcijo drugega odstavka 692. člena OZ, saj to določilo v primeru poškodbe pošiljke govori o osemdnevnem roku od izročitve pošiljke (naslovniku), ne pa od prevzema pošiljke (pri pošiljatelju).
Prav tako drži pritožbeno stališče, da je odgovornost za izgubo bistveno strožja od odgovornosti za poškodbo in da zato 691. člen OZ celo določa, da mora prevoznik takrat, kadar pošiljko izgubi, pošiljatelju povrniti škodo, pravice do plačila prevoza pa nima.
invalid - vojak - razporeditev na drugo delovno mesto - ustrezna zaposlitev
Ponudba nove pogodbe o zaposlitvi sicer res ni vsebovala določbe o višini plače, vendar to ne pomeni, da toženka s ponudbo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto Vzdrževalec V-I ni izpolnila svoje obveznosti iz devetega odstavka 93. člena ZObr. Navedena določba zagotavlja stalnemu pripadniku sestave Slovenske vojske, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu priznana invalidnost, razporeditev na drugo delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Če obstaja možnost za tako razporeditev bodisi z ali brez poklicne rehabilitacije, se ga na tako delovno mesto razporedi (premesti) in se z njim sklene ustrezna pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Ponujena pogodba tožniku zagotavlja delovno mesto, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Tudi če je posebna odločba o plači po desetem odstavku 92. člena ZObr predvidena le za vojake, na kar opozarja pritožba, je bistveno, da je bila tožniku ponujena ustrezna zaposlitev, kar je pri zagotavljanju pravic invalidom odločilnega pomena. Naknadna odločba o plači bi to pomanjkljivost pogodbe o zaposlitvi sanirala, zoper njo pa bi tožnik lahko ugovarjal, v kolikor bi bila določena v nasprotju z določbami ZObr oziroma ZSPJS.
Pritožbeno prikazovanje, da gre v obravnavani zadevi zgolj za civilno pravno oziroma dolžniško upniško razmerje in ne za kaznivo dejanje, saj obdolženec oškodovancu naj ne bi ničesar lažno prikazoval in oškodovanca tudi ni zavajal, prav tako pa tudi ni imel goljufivega namena, je v nasprotju s podatki predmetnega kazenskega spisa in izvedenim dokaznim postopkom.
OZ-UPB1 člen 112.. ZPSPP člen 28, 28-2.. ZIUPOPDVE člen 117.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Najemno razmerje med pravdnima strankama je zaradi odstopa od pogodbe predčasno prenehalo, in sicer še preden je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omejitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 (ZIUPOPDVE). Ta zakon je namreč začel veljati šele 31.12.2020, pri čemer je njegova določba iz 117. člena, kjer so urejeni začasni ukrepi na področju najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, veljala do 30.6.2021. Zato se tožena stranka na uporabo te zakonske določbe ni mogla sklicevati, upoštevaje da je tožeča stranka še pred veljavnostjo tega zakona odstopila od najemne pogodbe. Pred tem (v okviru prvega vala epidemije Covid-19) pa takšna ali podobna specifična pravna podlaga ni obstajala.
DELOVNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00050292
ZDR-1 člen 41, 41/3.. ZGD-1 člen 38a, 41, 263.
odškodninski zahtevek - škoda zaradi izgubljenega dobička - kršitev konkurenčne prepovedi - aktivno ravnanje - svobodna gospodarska pobuda
Načelo sorazmernosti pri tovrstnih primerih pomaga pri odgovoru na vprašanje, ali je prepoved konkurence za določeno osebo dopustna oziroma so dopustni razlogi zanjo glede na njen položaj in vpliv v družbi in ali je ustrezna (npr. z vidika trajanja omejitve). Rezultat oz. odgovor na to vprašanje pa je nujno v škodo ene in v korist druge stranke.
Pritožba v tej zvezi neutemeljeno zagovarja stališče, da je bil pravkar citirani primer sodne prakse kasneje v že navedeni odločbi III Ips 42/2018 z dne 26. 7. 2019 dopolnjen v smislu, da revizijsko sodišče ni ohranilo stališča, da mora biti ravnanje kršitelja aktivno. V citirani zadevi je bilo bistveno to, da je kršitelj najprej ustanovil konkurenčno družbo (pri čemer je bil hkrati družbenik obeh družb, torej tudi tožeče stranke - prve družbe), nato pa je ta družba sklepala posle s strankami, ki so pred tem poslovale s tožečo stranko. Nedvomno je torej šlo za konkretna aktivna ravnanja oz. posle.
URS člen 25, 158.. ZPIZ-2 člen 6, 15, 22, 22/2, 108, 108/3, 111, 111/1, 111/2.
invalidska pokojnina - datum izplačevanja invalidske pokojnine
Potrebno je ločiti med pridobitvijo pravice na podlagi invalidnosti in njenim izplačevanjem ob dejanski realizaciji. Čeprav se po 3. odstavku 108. člena ZPIZ-2 pravice na podlagi invalidnosti (kar ne velja le za pravico do invalidske pokojnine, temveč tudi za pravice na podlagi preostale delazmožnosti) pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, to samo po sebi ne pomeni, da se denarna dajatev, npr. invalidska pokojnina (začasno nadomestilo, nadomestilo za invalidnost ali delno nadomestilo) s tem dnem tudi izplačuje. Izplačevanje invalidske pokojnine je brez slehernega dvoma pogojeno s prenehanjem obveznega zavarovanja. Vsakršna drugačna razlaga in uporaba 111. člena ZPIZ-2 bi bila v nasprotju z veljavno sistemsko ureditvijo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00072334
OZ člen 9, 197, 239. SZ-1 člen 25, 49, 50, 53.
razmerja med etažnimi lastniki - upravnik - večstanovanjska stavba - stroški upravljanja - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - rezervni sklad - ključ delitve stroškov - način obračunavanja stroškov - spor majhne vrednosti
Tožeča stranka je bila kot upravnik večstanovanjske stavbe določena na podlagi Pogodbe, ki je bila podpisana med tožečo stranko kot upravnikom in etažnimi lastniki, ki imajo skupaj 55,4464 % solastniški delež.
Sklenjena Pogodba učinkuje tudi proti etažnim lastnikom, ki so glasovali proti imenovanju pooblaščencev za sklenitev in proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
Tožeča stranka je izkazala, da med njo in toženko obstaja veljavno pravno razmerje, na podlagi katerega utemeljeno zahteva izpolnitev obveznosti, ki iz njega izhajajo.
Tožeča stranka je izkazala materialno pravno upravičenje tudi glede zahtevka za plačilo sredstev rezervnega sklada, saj so etažni lastniki s Pogodbo (4. člen) izrecno prenesli na upravnika (tožeča stranka) svoje materialno pravno upravičenje terjati plačilo sredstev v rezervni sklad od morebitnega neplačnika, torej pravico, da upravnik v svojem imenu za etažne lastnike zahteva plačilo terjatve v ustreznem sodnem postopku izterjave.
ZUTD člen 60, 60/1, 118.. ZUP člen 1, 1/1, 260, 260/1, 260/1-1, 261/2.. ZDSS-1 člen 63, 81.
obnova predsodnega upravnega postopka - pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da tožnik za dopolnjeno zavarovalno dobo v Nemčiji, ki jo želi uveljaviti v obnovitvenem postopku, ni vedel že pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, to je pri izdaji odločbe z dne 27. 11. 2019. Tožnik je ob vložitvi zahteve z dne 21. 10. 2019 za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo vedel, da je bil predhodno zavarovan tudi pri nemškem nosilcu zavarovanja. Vendar te dobe v postopku priznanja te pravice ni uveljavljal in je celo izjavil, da bo podatke na obrazcu U1 pridobil sam. Zato je edino pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pogoji iz drugega odstavka 261. člena ZUP niso izpolnjeni. Skladno s citirano določbo sme namreč stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde teh okoliščin ni mogla navesti. Pri tem pa ni relevantno, zakaj določenih dejstev ter okoliščin ni mogla navesti oziroma jih ni navedla.
Ker je prispel umik pritožbe, preden je pritožbeno sodišče o njej odločalo, je v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP treba ugotoviti, da je pritožba umaknjena.
S tem, ko je tožnik kot pooblaščenec zavarovanca ponujeno poravnavo sprejel kot delno plačilo toženkine obveznosti do zavarovanca, je bistveno spremenil ponudbo, saj sprememba spreminja predlagani obseg odgovornosti toženke do zavarovanca.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - zakonske domneve - bolj verjetna pravica - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - posamezni del stavbe - izkaz verjetnosti - odločanje na podlagi verjetnosti - oprava naroka v nepravdnem postopku - neobvezen narok - ustne izjave zunaj naroka - odločanje na podlagi stanja spisa - splošni skupni del
Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je poudarjeno načelo ekonomičnosti v smislu čim hitrejše in čim celovitejše ureditve stanja stavbe kot celote in razmerij v njej, odloča na podlagi domnev, ki jih določa ZVEtL-1, in dokaznih pravil z nižjim dokaznim standardom, to je izkaz verjetnosti (18. in 24. člen ZVEtL-1). Sodišče prve stopnje je na podlagi zgoraj navedenega in ob nasprotovanju predlagatelja postopka (skupnosti etažnih lastnikov) pritožnikovemu zahtevku pravilno kot (bolj) verjetno ocenilo, da je del št. 30 splošni skupni del stavbe. V skladu z določbo prvega odstavka 29. člena ZVEtL-1 sodišče opravi narok le, kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Udeleženca pa lahko zasliši zunaj naroka, če se mu zdi to potrebno za razjasnitev posameznih vprašanj ali pridobitev izjave o posameznem predlogu udeleženca (tretji odstavek 29. člena ZVEtL-1). V postopku vzpostavitve etažne lastnine se torej praviloma odloča na podlagi stanja spisa in se narok opravi izjemoma, zato tega, zakaj naroka ni opravilo, sodišče ni dolžno posebej pojasnjevati v obrazložitvi sklepa.
ZPP člen 105, 105/1, 105/4, 108. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - nagrada za pisno izdelano mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa - strokovna literatura v tujem jeziku - tehnična dokumentacija - povečanje nagrade - materialni stroški izvedenca - stroškovnik - (ne)popolna vloga - poprava ali dopolnitev vloge
Prvostopenjsko sodišče ni ravnalo pravilno, s tem ko je v izpodbijanem sklepu navedlo, da izvedenec v stroškovniku tuje literature ni konkretiziral, nastanka materialnih stroškov pa ni izkazal, kljub temu da izvedenca pred tem ni pozvalo k dodatni obrazložitvi postavk v stroškovniku. V skladu s prvim odstavkom 105. člena ZPP je tudi stroškovnik vloga, ki mora vsebovati dejstva, na katera se opira in dokaze (četrti odstavek 105. člena ZPP). Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da vlogo v določenem roku popravi ali dopolni (108. člen ZPP).
Zgolj prebiranje pripravljalnih vlog in pripadajočih prilog, s katerimi stranke zahtevajo dodatna pojasnila in odgovore, ne more predstavljati opravila, ki bi bilo še posebej ovrednoteno. Namen nagrade za študij spisa je namreč, da se izvedenec seznani s stanjem zadeve, v danem primeru pa za to ne gre.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje. Določbe 398. člena ZKP o pritožbi na vrhovno sodišče veljajo samo za sodbo sodišča druge stopnje, in sicer v taksativno naštetih primerih, medtem ko možnost pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje ni predvidena niti v določbah 402. člena ZKP niti v kakšnih drugih določbah ZKP. Glede na navedeno in ker je torej pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje izključena po samem zakonu, je sodišče prve stopnje obsojenkino pritožbo utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - oporočno dedovanje - spor glede veljavnosti oporoke - oporoka - kasnejša oporoka - prejšnja in poznejša oporoka - manj verjetna pravica dediča - vračunanje daril v dedni delež zakonitega dediča - vračunanje daril oporočnim dedičem - zakonito dedovanje - vračunanje daril dedičev - podlaga za dedovanje
Po določbi prvega odstavka 101. člena ZD določila prejšnje oporoke ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše oporoke. Tudi po oceni pritožbenega sodišča so določila oporoke iz leta 2005 v nasprotju z določili kasnejše oporoke iz leta 2010. Zapustnica je namreč v kasnejši (novi) oporoki razpolagala z vsem premoženjem enako, v korist vseh treh dedičev, brez podrobnejše razdelitve premoženja med njih. Razpolagala je tudi z delom nepremičnine, ki ga je v prejšnji oporoki naklonila pritožniku.
Institut vračunanja daril pride v poštev samo za zakonite dediče, za oporočne pa le tedaj, če je oporočitelj tako izrecno določil. Institut vračunanja daril (kolacija) je uvrščen v poglavje zakona, ki ureja dedovanje na podlagi zakona (drugo poglavje), določba prvega odstavka 46. člena ZD pa izrecno določa, da se vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika. Enako je stališče teorije.
ZD pozna dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko določena oseba deduje (dedna naslova): zakon in oporoko (7. člen). Hkrati dedovati po oporoki in zakonu je dopustno le v določenih primerih, npr. takrat, ko zapustnik z oporoko ne razpolaga s celotnim svojim premoženjem, ampak le z njegovim delom. V tej zadevi pa ne gre za tak primer. Zapustnica je z oporoko iz leta 2010 razpolagala s celotnim svojim premoženjem, dediči (tudi pritožnik) pa so se priglasili k dedovanju na podlagi oporoke in sprejeli dedni delež, ki jim gre na podlagi oporoke. To pomeni, da pritožnik ne more hkrati dedovati po oporoki in zahtevati še nujni delež na podlagi zakonitega dedovanja.
pravica do sodnega varstva - izločitev sodnika - dvom v nepristanskost - odklonitveni razlog za izločitev
Sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Obstoj teh okoliščin in utemeljenost dvoma se po ustaljeni sodni praksi presojata z uporabo objektivnega in subjektivnega preizkusa. S subjektivnim testom se ugotavlja, ali ima sodnik vnaprejšnjo dejansko prepričanje o zadevi, v kateri odloča, oziroma ali je iz njegovega vnaprejšnjega prepričanja, nagnjenja, predsodka ali interesa mogoče sklepati na pomanjkanje dolžne intelektualne neoporečnosti (subjektivna pristranskost), medtem ko se z objektivnim testom ugotavlja, ali obstojijo okoliščine, ki vplivajo na videz samega sojenja oziroma ali bi sodnikovo obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke (objektivna pristranskost) ter ali so zagotovljena zadostna jamstva, ki izključujejo dvom glede sodnikove nepristranskosti. Zato je potrebno za presojo utemeljenosti odklonitvenega izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ oceniti, ali zatrjevane okoliščine pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnika. Da je torej izpolnjen pogoj za izločitev sodnika mora biti izkazana okoliščina, ki objektivno vzbudi resen sum v nepristranost po kriterijih razumnega človeka.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršba na denarno terjatev - sredstvo izvršbe
Iz izvršilnega naslova izhaja, da ima upnik zoper dolžnika v primeru kršitve varovanja poslovnih skrivnosti in kršitve konkurence pravico zahtevati odškodnino. Upnik torej ima zoper dolžnika denarno terjatev. Ker ima upnik zoper dolžnika denarno terjatev, je v predlogu za izvršbo zmotno predlagal izvršilni postopek za uveljavitev nedenarne terjatve po 226. členu ZIZ tako, da sodišče s sklepom izreče denarno kazen za primer, če dolžnik ne bo izpolnil obveznosti. Izvršba se v konkretnem primeru torej ne opravi po določbah 226. člena ZIZ.
obvezna razlaga odvetniške tarife - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Obvezna razlaga 15. člena OT tako ne more po hierarhiji pravnih aktov poseči v določbo 17. člena ZOdv, ki je po hierarhiji višji pravni akt, kakor je to OT. Kot že obrazloženo zgoraj so sodišča vezana na ustavo in zakon in zato je sodišče prve stopnje pravilno, kot osnovo za odmero nagrade uporabilo zakonsko določbo petega odstavka 17. člena ZOdv.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - pravnomočnost sklepa - pravna varnost
Z nastopom pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine je bil končan postopek ugotovitve vrednosti nepremičnine, na katero je dovoljena izvršba. Pravna varnost zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne odločbe, zato institut pravnomočnosti prevlada nad načeloma materialne resnice in zakonitosti. Dolžnik je že v času, ko je prejel cenitveno poročilo in ko je bil še odprt rok za podajo pripomb na to mnenje, točno vedel, kaj obsega njegov delež nepremičnine, ki je predmet prodaje v tej izvršbi. Ob neki povprečni skrbnosti bi zato takrat lahko pravočasno opozoril na pomanjkljivosti, na katere opozarja sedaj, pa tega ni storil. Sedanja opozorila so prepozna, saj je sklep o vrednosti nepremičnine pravnomočen.