zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - predznamba zastavne pravice
Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku zavarovanja in da v tem postopku ni mogoče zahtevati, da bi bila davčna obveznost dokončno ugotovljena. Pogoj za zavarovanje je namreč pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti, ki presega zakonsko določeni znesek. V postopku zavarovanja zato ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati dokončne višine obveznosti. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.
prispevki za socialno varnost - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - prepozna tožba - zavrženje tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik okoliščin, ki bi v relevantnem obdobju onemogočali pravočasno vložitev tožbe, ne navaja. Sklicuje se na svoje slabo zdravstveno stanje, redko avtoimunološko bolezen, ki pa mu je bila, kot sam pojasni, diagnosticirana že pred dvema letoma. Gre torej za bolezensko stanje, ki traja že dlje časa in ne predstavlja nepredvidenega oz. nenadnega dogodka, ki bi mu onemogočil pravočasno vložitev tožbe.
Vročitev odločbe s fikcijo je bila opravljena 3. 3. 2023. To pomeni, da je od naslednjega dne treba šteti začetek teka tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki je iztekel dne 3. 4. 2023. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno oddal šele 5. 4. 2023, zato je tožba vložena prepozno.
ZDavP-2 člen 4, 4/1, 5, 5/1. BATIDO člen 19, 19/1, 19/1-a, 30. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz upravnega spisa ne izhaja, da je bil tožnik seznanjen s poizvedbami, kakor tudi ne izhaja, da so mu bile poizvedbe vročene, čeprav so bile v postopku uporabljene in se na njih upravni organ sklicuje. S tem je bila tožniku kršena pravica do izjave in storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Spoštovanje pravice do izjave zahteva, da je stranka seznanjena s celotnim dokaznim gradivom.
V pouku o pravnem sredstvu navedenega sklepa je bil tožnik poučen, da je zoper ta sklep dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa. Petnajstdnevni pritožbeni rok je začel teči dne 21. 11. 2020 in se je iztekel dne 7. 12. 2020. Tožnik je pritožbo poslal priporočeno po pošti dne 21. 1. 2021. Tega dne vložena pritožba je po obrazloženem vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (drugi odstavek 240. člena ZUP).
ZDoh-2 člen 38, 41, 41/4. ZDavP-2 člen 267, 267/3, 289, 289/2.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - dejanski stroški - znižanje davčne osnove - pravica do izjave - rok za uveljavljanje - načelo zakonitosti - načelo davčne pravičnosti - vzdrževan družinski član
Četrti odstavek 41. člena ZDoh-2 tožnici daje pravico do znižanja davčne osnove za v tem členu določene dejanske stroške, pogojevanje te pravice z roki iz prvega in drugega odstavka 289. člena ZDavP-2 pa v okoliščinah tega primera privede do tega, da tožnica ni v enakem položaju z davčnim zavezancem, ki to pravico pridobi v postopku ugovora zoper informativni izračun, torej v postopku, ko s strani davčnega organa že v informativnem izračunu prejme informacijo o davčni obravnavi dohodka.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - prikrito izplačilo dobička - izogibanje plačilu davka - napačna uporaba materialnega prava
Tožnik je od dveh svojih družbenikov po Pogodbi o odsvojitvi poslovnih deležev odkupil dva poslovna deleža in za deleža v letu 2017 izplačal kupnino v znesku 770.000,00 EUR. Šlo je torej za eno prodajo vsakega družbenika družbi, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožnik pridobil lastna poslovna deleža, družbenika pa pravico do izplačila kupnine. Čeprav je mogoče pritrditi razlogom v izpodbijani odločbi in toženi stranki, da tudi po sklenitvi spornega pravnega posla v družbi tožnika ni prišlo do bistvenih sprememb v razmerju med tožnikom in družbenikoma, nakup lastnega poslovnega deleža sam po sebi ni vsebinsko prazen, umeten pravni konstrukt, ki bi lahko vodil do uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
prispevki za socialno varnost - obračun prispevkov - predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost - ničnost - ničnostni razlogi
Odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost so bile tožniku izdane po uradni dolžnosti. To pomeni, da za odmero prispevkov za socialno varnost ni potrebna zavezančeva zahteva, zato razlog za ničnost iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ne more biti podan.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki je po samem zakonu predvideno le za postopke, končane z odločbo, ki je postala dokončna. Sklep, s katerim je davčni organ zavrgel tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti poziva, pa je procesne narave. Gre torej za procesni sklep, ki že po naravi stvari ne pomeni dokončnega upravnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.
davčna izvršba - plačilni nalog - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se s pritožbo zoper sklep o izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Te ugovore določa prvi odstavek 155. člena ZDavP-2. Tožnik v tožbi navaja predvsem ugovore, ki so ugovori zoper plačilni nalog in s tem ugovori zoper izvršilni naslov.
davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - davčna zloraba - izogibanje plačilu davka - davčna optimizacija
Izplačilo kupnine za nakup lastnega poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo samo po sebi ne pomeni nedovoljenega davčnega izogibanja obdavčitvi izplačila dobička družbenikom. Zakon v trenutku nastopa davčne obveznosti ni določal obdavčitve po pravilih obdavčevanja dividend, kar pa bi zakonodajalec, če je želel drugačno obdavčevanje izplačila kupnin za odkup lastnih poslovnih deležev v d.o.o., skladno z zahtevami Ustave, moral izrecno določiti.
davek od dobička iz kapitala - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje zastaranja - vročanje
Po prvem odstavku 125. člena ZDavP-2 pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti. To pomeni, da morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja; davek mora biti napovedan in odmerjen. Relevanten je datum odmere davka, saj navedeni datum predstavlja datum začetka teka zastaralnega roka.Trditveno in dokazno breme glede pretrganja zastaranja z uradnim dejanjem davčnega organa je na toženki, ta pa po mnenju sodišča ni uspela s potrebno stopnjo verjetnosti izkazati, da je bil tožnik v aprilu 2017 obveščen o izdaji in poskusu vročitve izpodbijane odločbe.
povezane družbe - poslovodenje - dohodek iz delovnega razmerja - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka - dohodnina - odmera dohodnine - obnova odmere dohodnine - nova dejstva - inšpekcijski postopek
Odmera obveznosti plačniku davka ne pomeni odločitve, na katero bi bil drug davčni organ v nadaljnjem postopku zoper davčnega zavezanca vezan. Tako izrek odločbe iz davčnega inšpekcijskega postopka v tej zadevi nima neposrednega vpliva na končno odmero davčne obveznosti tožniku.
davek od dohodka iz kapitala - odstop terjatev - izogibanje plačilu davka - zloraba predpisov - prikrito izplačilo dobička - pomanjkljiva obrazložitev - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Odmera temelji na dokazni oceni, da je Pogodba o odstopu terjatev navidezen pravni posel. Morebitno davčno zlorabo, kot jo določa četrti odstavek 74. člena ZDavP-2,2 ter pogoje za obstoj davčne zlorabe, kot izhajajo že iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča na področju davčnih zlorab, pa bo prvostopenjski organ šele ugotavljal v ponovljenem postopku, v katerem bo moral tudi ugotoviti, kdo je imel koristi od domnevne zlorabe in kakšna je ekonomska vsebina dogodkov, ki so posledično lahko predmet obdavčitve.
davčna izvršba - izvršilni naslov - ugovor zoper izvršilni naslov
V postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnih naslovov po vsebini, saj so zoper le-te predvidena druga pravna sredstva, ki jih je tožeča stranka tudi izkoristila. Sodišče torej v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova, zato tudi sodišče pri presoji izdanega sklepa o izvršbi ne sme presojati vpliva nemožnosti plačevanja prispevkov zaradi ukrepov COVID, še manj pa, da bi imelo pravico prispevke odpisati, kot to predlaga tožeča stranka v tožbi.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - poslovni dogodek - prodaja nepremičnine - povezane osebe - navidezni posel - prikrito izplačilo dobička
Stranke kupoprodajne pogodbe so med sabo soglašale, da navzven prikazani posel ne bo nastal. Iz obrazložitve izhajajo naslednje ugotovitve: da nepovezane osebe takšnega pravnega posla ne bi sklenile, ker je nepremičnina obremenjena s hipotekami, nepremičnina po sklenitvi pogodbe ni vknjižena v zemljiški knjigi, tožnica kot kupka od posla nima nobene koristi, način plačila kupnine, kar pomeni zmanjšanje premoženja tožnice, pri čemer tožnica ni postala lastnica nepremičnine. Ne le, da gre za pravne posle med osebami, ki jih lastniško neposredno ali posredno obvladujeta A. A. in B. B. in sta pogodbo o prodaji nepremičnine podpisala ne le kot prodajalca, temveč tudi kot zastopnika kupca, tudi dejstvo, da nepremičnino na podlagi prodajne pogodbe z dne 10. 10. 2016 tožnica ni vpisala v zemljiško knjigo, kar pomeni, da je še vedno v lasti prodajalcev (A. A. in B. B.), in ki tudi po presoji sodišča kaže na to, da pri prodaji obravnavane nepremičnine ni zaznati ekonomske substance in poslovnega namena izvedene prodaje, kljub drugačnim trditvam tožnice.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova odmere dohodnine - nova dejstva - inšpekcijski postopek - povezane družbe - poslovodenje - dohodek iz delovnega razmerja - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Odmera obveznosti plačniku davka ne pomeni odločitve, na katero bi bil drug davčni organ v nadaljnjem postopku zoper davčnega zavezanca vezan. Tako izrek odločbe iz davčnega inšpekcijskega postopka v tej zadevi nima neposrednega vpliva na končno odmero davčne obveznosti tožniku.
ZRTVS-1 člen 3, 3/3, 31, 31/1, 31/4. ZDavP-2 člen 390. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj dejstvo, da se na tožnikovi lokaciji lahko dostopa do programov, namreč še ne da odgovora na vprašanje, ali ta dostop tudi ustreza zahtevam o kvaliteti oziroma minimalnim tehničnim standardom. S tem, ko tožena stranka tožniku teh podatkov ni predstavila, se o njenih zaključkih, da je sprejem signala na njegovi lokaciji zadosten, ni mogel vsebinsko izjaviti, kar pa je kršitev njegove pravice do izjave v upravnem postopku in je bistvena kršitev določb postopka
dohodnina - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi
Dohodek, ki ga na podlagi izdanih računov prejme gospodarska družba, ni mogoče šteti posamezniku, ki je pri njej zaposlen, tudi če je za to podjetje opravljal storitve.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - davčna zloraba - podlaga obdavčitve - izogibanje plačilu davka - objektivni element - subjektivni element
Zaključek davčnega organa, da je za odmero davka od dobička iz kapitala merodajen pravni posel in ne kupnina, ki jo prejme, in da ekonomsko lastništvo prodajalca v takšnem primeru ni nujen pogoj za obdavčitev, pri čemer pa je upošteval za vrednost kapitala ob odsvojitvi po 99. členu ZDoh-2 pogodbo, ki je bila sklenjena v drugem koraku prodaje, pomeni, da je obdavčil tožnika po dveh pravnih podlagah, torej po 102. členu ZDoh-2 in četrtem odstavku 74. člena ZDav-2, čemer tožnik utemeljeno nasprotuje. Glede na dejstvo, da tožnik ni bil prodajalec po pogodbi SPA 3, katere vrednost je davčni organ vzel kot osnovo za vrednost kapitala ob odsvojitvi po 102. členu ZDoh-2, bi za takšno obdavčitev moral izkazati obstoj zlorabe na davčnem področju, za katerega pa morata biti po že povedanem podana tako objektivni, kot tudi subjektivni element. Za ugotovitev nedovoljenega davčnega izogibanja je bistveno, da so pravni posli sklenjeni z namenom, da se prepreči doseg cilja davčnega predpisa in pridobitev neupravičene davčne ugodnosti, ki pa se mora tudi uresničiti. Zgolj pričakovanja niso dovolj za opredelitev davčne koristi. Ugotovitev, da je prišlo do zlorabe predpisa in da je bila pridobljena davčna ugodnost neupravičena, mora temeljiti na nadaljnjih objektivnih okoliščinah, ki morajo biti pojasnjene na način, da jih je mogoče preizkusiti, iz njih pa mora nedvomno izhajati tudi pridobitev neupravičene davčne koristi, ki v obravnavni zadevi ni pojasnjena.
Davčni organ je prvič zavrgel tožnikovo pritožbo, ker je bila ta pritožba nedovoljena. V takšnem primeru je pritožbeni postopek končan, zoper takšen sklep ni pritožbe, ker ga je izdal drugostopenjski organ.