davek na dodano vrednost (DDV) - dohodek iz dejavnosti - akontacija dohodnine - preprodaja rabljenih vozil - dokazovanje - davčna osnova - obrestna mera
Tožnik je bil sklenitelj zavarovanj avtomobilske odgovornosti za vsa vozila, ki so bila predmet preprodaje. Iz pogodb, ki jih je davčni organ pridobil v postopku nadzora, sledi, da je tožnik sklenitelj zavarovanj, in sicer kot zavarovalec in v večini primerov tudi kot zavarovanec in s tem kot lastnik vozila. Na preprodajo pa kaže kratko obdobje zavarovanj, npr. od nakupa do registracije. Zlasti pa je po presoji davčnih organov in tudi sodišča relevantno nesporno dejstvo, da so se prenašali bonusi, sprva iz zavarovanja tožnikov lastnih vozil v dobro zavarovanj vozil, ki so bila predmet preprodaje, ter v nadaljevanju med temi vozili, in da prenosom tožnik, kot nosilec zavarovanj po policah, ni nikoli ugovarjal.
odmera dohodnine - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju - Združene države Amerike (ZDA) - metoda oprostitve s progresijo - odbitna metoda - uporaba materialnega prava
V primeru, kot je obravnavani, finančni organ ni imel podlage, da uporabi metodo odbitka po 136. členu ZDoh-2, za kar se zavzema tožnik, saj Konvencija napotuje na uporabo metode oprostitve s progresijo. Po drugem odstavku 18. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanja utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki ureja med drugim tudi obdavčitev pokojnin, se namreč plačila, ki jih država pogodbenica plača po določbah zakonodaje o socialni varnosti ali podobne zakonodaje te države (ZDA) rezidentu druge države pogodbenice (Slovenije), obdavčijo samo v državi, ki taka plačila izplačuje (torej ZDA). Slednje pomeni, da je pravica do obdavčitve konkretne pokojnine, ki jo je tožnik - rezident Slovenije, prejel iz ZDA, dana izključno samo eni državi pogodbenici (torej ZDA). To pomeni, da je tožnik v celoti obdavčen glede pokojnine v ZDA, zato se v Sloveniji ta prejemek ne obdavči in se ne vključi v davčno osnovo. Skladno s četrtim odstavkom 23. člena Konvencije se lahko upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka rezidenta Slovenije, na način, kot je razvidno v 110. členu ZDoh-2. Zato se tudi odbitek tujega davka v obravnavanem primeru ne prizna, saj ne gre za pokojnino, ki se vključi v davčno osnovo za dohodnino v Sloveniji in zato tožnik tudi ne more uveljaviti odprave dvojnega obdavčenja z metodo odbitka, temveč je davčni organ pravilno priznal tožniku uveljavljanje oprostitve po mednarodni pogodbi (247. člen ZDavP-2).
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - vrednost poslovnega deleža - izogibanje plačilu davka - razveljavitev pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
V primeru obdavčitve dobička od kapitala, doseženega s pravnim poslom, ni mogoče izključiti možnosti tovrstnih naknadnih primerov, ki imajo za posledico vzpostavitev povratnih učinkov v smislu, da se premoženjsko stanje zavezanca ni spremenilo. Če se v zvezi s sklenjeno pogodbo zaradi kasnejših pravno upoštevnih okoliščin v zvezi s sklenjeno pogodbo vzpostavi stanje, kot da odsvojitve ni bilo (razveljavitev ex tunc), podlage za odmero davka ni. Katera pravna dejanja so potrebna za to, da se vzpostavi takšno stanje, je odvisno od pravnih značilnostih sklenjenega pravnega posla in razlogov, zaradi katerih se ta ni uresničil. V okoliščinah dokazane razveljavitve z ex tunc učinkom pa je o vprašanju vračila davka (enako pa velja tudi za neodmero davka) zaradi odprave učinkov obdavčljivega dogodka treba odločati na podlagi analogije z uporabo določb prvega in drugega odstavka 16. člena ZDPN-2.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - zdravstvena dejavnost - opravljanje zdravstvene storitve - podjemna pogodba - pogodbeno razmerje - dohodek iz delovnega razmerja - obravnava poslovnih dogodkov skladno z njihovo ekonomsko vsebino
Pogodbe o (poslovnem) sodelovanju, ki jih je tožnik za opravljanje zdravstvenih storitev sklepal z zdravniki kot gospodarskimi subjekti, so sklenjene na neveljavni pravni podlagi. Navedene pogodbe civilnega prava so sklenjene v nasprotju s kogentnimi predpisi, zato se tudi po presoji sodišča ti aktivno pridobljeni dohodki zdravnikov, ustvarjeni na z davčnega vidika neveljavni podlagi, ne morejo obdavčiti kot dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega poslovanja, oziroma v okviru svoje organizirane dejavnosti po 46. členu ZDoh-2.
Tožnik glede vrste in načina opravljanja storitev po Pogodbah o (poslovnem) sodelovanju, ne ugovarja, da so se na podlagi sklenjenih pogodb opravljale raznovrstne zdravstvene storitve, diagnostični pregledi, dežurstva, pa tudi ne o tem, da so se storitve opravljale v prostorih tožnika, z njegovimi sredstvi, po njegovih navodilih oziroma pod njegovim nadzorom, kar vse kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo iz tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2.
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 9, 9/1.
dohodnina - odmera dohodnine - napoved za odmero dohodnine - jubilejna nagrada - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - čezmejni delovni migrant - državljan zaposlen v Avstriji - jezikovna razlaga zakona - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona - načelo davčne pravičnosti
Dejstvo, da v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ni posebej določeno, da se jubilejna nagrada ne všteva v davčno osnovo iz delovnega dohodka, npr. za 25 let delovne dobe, ne pomeni, da se v takšnem primeru sploh ne všteva v davčno osnovo, še posebej glede na dejstvo, da je bila jubilejna nagrada davčnemu zavezancu izplačana v R. Avstriji, ki ima na delovnopravnem področju nekoliko drugačne predpise. Tako bo moral organ v ponovnem postopku ugotoviti, kdaj so delavci v R. Avstriji upravičeni do prejema jubilejne nagrade in navedeno primerjati s slovensko zakonodajo. Kolikor bo ugotovljeno, da so do nagrade upravičeni delavci za 25 let delovne dobe namesto za 20 in/ali 30 let, bo treba zavezancu zmanjšati davčno osnovo v sorazmernem deležu glede na višino nagrade za 20 in 30 let.
ZODPol člen 40a, 40a/4. ZDoh-2 člen 36, 37, 37/1, 37/1-7, 44, 44/1, 44/1-5, 44/1-6.
dohodnina - drug dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
Sporno je pravno vprašanje, ali predstavlja prejemek s strani delodajalca (Policije) kot nadomestilo za uporabo lastnih oblačil v službene namene obdavčljiv dohodek. Uporaba lastnih oblačil v službene namene je sicer določena z ZODPol, vendar pa navedena civilna oblačila ne predstavljajo značilnih, nujnih in običajnih sredstev za opravljanje dela policista. Za uniformo policije in za stroške njenega vzdrževanja velja izjema, zato ne štejejo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. To pa ne velja za uporabo civilnih oblačil (ki jih kupuje tožnik) v službene namene. Po presoji sodišča je prvostopni organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je tožnikov prejemek iz naslova nadomestila za uporabo lastnih oblačil v službene namene obdavčil kot drug dohodek iz delovnega razmerja.
ZSZ člen 58, 58/1, 62, 62/1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Videm (2003) člen 12, 12/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - neustavnost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - neustavnost zakonske oziroma podzakonske ureditve
Po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije ureditev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča sama po sebi ni v nasprotju z Ustavo, temveč bi lahko bile neustavne kvečjemu posamezne določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Videm, česar pa tožnik niti ne konkretizira. Sodišče zato ne more slediti tožnikovim pavšalnim navedbam o neustavnosti zakonske ureditve, prav tako pa ocenjuje, da ne gre za dvojno obdavčitev, kot zatrjuje tožnik. Pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča gre namreč za dajatev za pravico uživanja in obremenjevanja zemljišča, na katerem je zgrajen objekt ali se na njem predvideva gradnja objekta in je glede na zakonodajo opredeljeno kot stavbno zemljišče, kar pomeni, da gre za drug namen kot davščine, ki se nanašajo na promet z nepremičninami.
ZDoh-2 člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 7/2. ZDoh-2R člen 1. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/4.
davčni rezident - rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - dvojno rezidentstvo - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - pravnomočna odločitev o isti stvari
Rezidentski status se za namen odmere dohodnine v Republiki Sloveniji presoja na podlagi 6. člena ZDoh-2. Je pa v nadaljevanju določena izjema, ko se zavezanec, ki bi se na podlagi 6. člena ZDoh-2 v nekem časovnem obdobju sicer štel za rezidenta Slovenije, v tem času obravnava kot nerezident. Pogoj za nastop te fikcije je, da gre za osebo, ki se v relevantnem času po mednarodni pogodbi, sklenjeni med Slovenijo in drugo državo, šteje samo za rezidenta te druge države pogodbenice.
ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/2, 126, 126/6. ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/1. ZDDV-1 člen 57, 57/2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - davčna izguba - zmanjšanje davčne izgube - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti - zastaranje pravice do odmere davka - davčno (ne)priznani odhodki - dokazovanje - dokazno breme - oprostitev plačila DDV
Davčni organ v izpodbijani odločitvi glede zmanjšanja davčne izgube ne bi smel upoštevati v nabavno vrednost nepremičnin obveznosti, ki so nastale v letu 2007, in ki so v letu 2018, ko je bila izdana izpodbijana odločba, že absolutno zastarane. Po šestem odstavku 126. člena ZDavP-2 ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, davčna obveznost preneha, ko preteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano, kar pa ni obravnavani primer.
V primeru, ko se pojavi dvom v resničnost poslovnih dogodkov, je na zavezancu, torej v konkretnem primeru na tožniku, da dokaže, da se zaračunane storitve navedeni družbi dejansko nanašajo na 57. člen ZDDV-1 in so s tem oproščene obračunavanja izstopnega DDV, torej da so računi pravilni tudi po vsebini. To pa obenem pomeni, da tožnik ne more zahtevati od davčnega organ, da dokaze v tej zvezi zbira uradoma, saj je to obveznost davčnega zavezanca.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - obseg presoje
Tožnik je imel možnost kršitev uveljavljati z rednimi pravnimi sredstvi (pritožbo v davčnem postopku in tožbo v postopku upravnega spora), ne more pa je več uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve in odprave oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici.
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.
Po presoji sodišča seznam izvršilnih naslovov v konkretnem primeru nima atributov odločbe niti ni bil tožeči stranki izdan v upravnem postopku. Zadevni seznam kot izvršilni naslov namreč ne glasi na tožnico, glasijo pa se nanjo posamezni izvršilni naslovi.
odmera dohodnine - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je tožbo vložila zoper odločitev organa prve stopnje, zoper katero je vložila tudi pritožbo. Ker odločitev organa prve stopnje ni odločba, s katero je bil postopek končan, tožba zoper njo ni dovoljena.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 28, 28/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/1. ZUP člen 116, 116/1.
davčna izvršba - stroški davčne izvršbe - nagrada odvetnika - nagrada odvetnika za druge vloge - pravočasnost priglasitve stroškov - pravočasnost prijave stroškovnega zahtevka
Glede vprašanja pravočasnosti priglasitve stroškov sodišče pojasnjuje, da mora stranka povrnitev stroškov zahtevati do izdaje odločbe (prvi odstavek 116. člena ZUP). Tudi po prvem odstavku 16. člena Odvetniške tarife je dolžan odvetnik izstaviti stranki oziroma naročniku storitev specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev, pri čemer se, v skladu s tretjim odstavkom navedenega člena, šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa. Nobeden od navedenih predpisov torej ne določa, da bi odvetnik moral stroške priglasiti že v vsaki posamični vlogi, temveč mora to storiti pred izdajo odločbe.
dohodnina - predmet obdavčitve - obdavčljivi dohodki - javna služba - dohodki iz tujine
Glede na angleško verzijo besedila prvega a) odstavka 19. člena Konvencije BATIDO sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno. Organ bi moral namreč ugotovljati, ali se delo, ki ga v Avstriji opravlja tožeča stramka, šteje za javno službo.
davčna izvršba - izvršilni naslov - slabo premoženjsko stanje
Med strankama ni sporno, da obveznosti niso bile poravnane. Slabo finančno stanje tožnika ni ovira za vodenje izvršilnega postopka zoper davčnega dolžnika, seveda ob upoštevanju zakonskih omejitev iz 159. člena in 160. člena ZDavP-2.
dohodnina - poklicno zavarovanje - drugi dohodki iz delovnega razmerja - odkupna vrednost - odkupna vrednost police - izplačilo odkupne vrednosti
Izplačila odkupne vrednosti so izrecno izvzeta iz dohodkov iz delovnega razmerja in predstavljajo druge dohodke na podlagi 9. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Ob upoštevanju, da v obravnavanem primeru ne gre za dohodek iz delovnega razmerja, obenem pa tudi, ker ni bil izplačan na podlagi sodne odločbe, ga ni mogoče povprečiti na podlagi 120. člena ZDoh-2, česar ne spremeni niti pavšalna pritožbena navedba, da je povprečenje v drugih primerih izplačil, ki niso bila napravljena na podlagi sodnih odločb, bilo uporabljeno.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZUP člen 214, 214/1.
obnova odmere dohodnine - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo oziroma nov dokaz - drugi dohodek - obrazloženost odločbe
Pri navajanju ugotovljenih dejstev in dokazov se je organ prve stopnje skliceval na ugotovitve DIN, ki se je vodil pri družbi A., vendar pa je drugostopenjski organ to pomanjkljivost obrazložitve popravil in v svoji obrazložitvi navedel vse za to zadevo relevantne okoliščine. Tako so vsa relevantna dejstva in dokazi natančno in konkretno za obravnavani primer navedeni v obrazložitvi toženke in ne gre za zgolj sklicevanje na nekonkretizirane ugotovitve iz postopka pri pravni osebi. Zato ne gre za kršitev osnovnih pravil postopka in načela enakosti, kot meni tožnik, ko navaja, da ni mogel vložiti učinkovitega pravnega sredstva.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - opravljanje dejavnosti - davčni rezident - dvojno rezidentstvo - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - napačna uporaba materialnega prava
Določba 7. člena ZDoh-2 ureja davčni položaj osebe, ki je zaradi življenjskih okoliščin svojemu rezidentstvu po 6. členu ZDoh-2 pridružila rezidentstvo druge države, problem dvojnega rezidentstva pa je bil razrešen po pravilih KIDO. Gre za okoliščine, ki jih je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej. Status rezidenta po 6. členu ZDoh-2 ne omejuje posameznika pri uveljavljanju pravic po KIDO, če se nanaša na zavezanca, ki še ni v položaju ugotovljenega statusa po KIDO, zaradi katere bi se vzpostavila fikcija iz drugega odstavka 7. člena ZDoh-2, česar pa davčni organ in toženka nista ugotavljala, na kar se tožnik utemeljeno sklicuje.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek davčne osnove za obračun DDV - popravek obračuna - odstop terjatve (cesija) - cesija - vračilo presežka ddv
Na podlagi določbe 97. člena ZDavP-2, ki ureja vračilo davka, se v primeru, če je z odločbo ali predloženim davčnim obračunom ugotovljeno preplačilo davka, preveč plačani znesek vrne po uradni dolžnosti. Enako velja v primeru razlike med davčno obveznostjo, obračunano in plačano po prvotnem obračunu, in višino obračunane obveznosti po popravku obračuna. Vendar pa ZDavP-2 v 97. členu tudi določa, da terjatev zavezanca za davek po tem členu ne more biti predmet razpolaganja v civilnih razmerjih, niti predmet izvršbe. Odstop oziroma cesija terjatve davčnega zavezanca do davčnega organa tretji osebi, kot civilnopravno razmerje, po zakonu (ZDavP-2) ni dopusten. Pri uveljavljanju popravka obračuna DDV in učinkov cesije terjatve na davčnem področju, veljajo davčni predpisi. V tem delu je ZDavP-2 specialnejši predpis (lex specialis), zato velja ZDavP-2 in ne OZ.