TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se delno ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT0610-2658/2017-48 z dne 4. 7. 2019 se delno odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu davčnemu organu v ponovni postopek, in sicer:

- v točki I.1. izreka za davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2015 v zvezi z:

-zmanjšanjem davčno priznanih odhodkov iz naslova amortizacije v višini -123.224,75 EUR in

-zmanjšanjem investicijske olajšave v višini -22.367,41 EUR

ter temu odgovarjajoče pripadajoče obresti, ter v točki I.2. izreka za temu odgovarjajoči znesek obresti od akontacij davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2016,

- v točki I.4. izreka v celoti,

- ter posledično tudi v temu ustreznih delih prvega odstavka II. in III. točke izreka.

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, po poteku tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Davčni organ ni obrazložil, zakaj asfaltno bazo šteje med gradbeno inženirske objekte. Tožnik je pojasnjeval in dokazoval, da je svojo asfaltno bazo kupil rabljeno ter jo dal prepeljati čez celo Evropo in jo nato postaviti v Sloveniji, česar davčni organ, ni problematiziral. Kot tožnik pravi v tožbi, je temeljna značilnost njegove asfaltne baze mobilnost. Kolikor pa je temu tako, po naziranju sodišča to pod vprašaj postavlja opredelitev tožnikove asfaltne baze kot gradbeno inženirskega objekta, ki jo davčni organ izvede zgolj na abstraktni ravni.