davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva - zaključen stečajni postopek - končan osebni stečaj - pravica do izjave
Ker so obveznosti, ki se izterjujejo (globa), nastale po začetku stečajnega postopka, z dnem pravnomočnosti izvršilnega naslova, gre v tem primeru za strošek tožnika kot fizične osebe in zato uvedba stečajnega postopka nad tožnikovim premoženjem na izterjavo te terjatve ne vpliva.
Davčni organ je pred izdajo izpodbijanih sklepov o davčni izvršbi na tožnikove denarne prejemke tožniku posredoval opomin pred izvršbo, mu vročil izpodbijane sklepe, in s tem tožnika seznanil z dolgovanimi obveznostmi, njihovo višino in izvršilnim naslovom. Tožnik je zoper izpodbijane sklepe vložil pritožbe, zato po presoji sodišča v postopku njihove izdaje ni bila kršena tožnikova pravica do izjave oziroma načelo kontradiktornosti (22. člen Ustave RS), zato očitane kršitve pravil postopka po mnenju sodišča v predmetnem postopku niso bile podane.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - dohodnina od dobička iz kapitala - samoprijava - davčna osnova - odsvojitev kapitala - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris iz sodnega registra - odsvojitev poslovnega deleža
V primeru prenehanja gospodarske družbe, gre z davčnega vidika za odsvojitev kapitala po 94. členu ZDoh-2, zato sodišče tezo, da prenehanje družbe ne predstavlja prenosa poslovnega deleža, v obravnavani zadevi kot neutemeljeno zavrača.
Tožnici res ob izbrisu družbe ni bilo direktno izvršeno plačilo poslovnega deleža v denarju, temveč je ta delež izkazan v aktivi bilance stanja, kar pomeni, da ji je bil denar posredno izplačan (v obliki posojila, ki ga ni vrnila).
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost nepremičnine - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - normirani stroški - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja
Osnova za odmero davka na promet nepremičnin ni relevantna za presojo pravilnosti ugotovitve nabavne vrednosti tožničinega stanovanja, in sicer zato, ker se po drugem odstavku 98. člena ZDoh-2 za nabavno vrednost šteje v pogodbi navedena vrednost v času pridobitve, medtem ko pa po Zakonu o davku na promet nepremičnin prodajna cena nepremičnine le praviloma predstavlja davčno osnovo, pri čemer pa je v določenih primerih možno, da je davčna osnova tudi drugačna od omenjene prodajne cene (8. člen). Davek od dobička iz kapitala se torej odmerja od davčne osnove, ki se ugotavlja v postopku odmere tega davka po določbah ZDoh-2, in ne od davčne osnove, od katere se odmerja davek na promet nepremičnin.
Po sedmem odstavku 98. člena se lahko prizna kvečjemu stroške na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, nakup premičnin pa po presoji sodišča pojmovno predstavlja strošek drugega predmeta, tj. nakupa premičnin, ne pa stroškov vzdrževanja, ki bi večali uporabno vrednost sporne nepremičnine.
ZDavP-2 člen 155, 155/1, 155/1-2, 157, 157/7, 159, 160.
davčna izvršba - slabo premoženjsko stanje dolžnika - ugovor - izpodbijanje izvršilnega naslova
Slabo finančno stanje tožnika ni ovira za vodenje izvršilnega postopka zoper davčnega dolžnika, ob upoštevanju zakonskih omejitev iz 159. člena in 160. člena ZDavP-2, kot je to tožniku pravilno pojasnil tudi pritožbeni organ. V predmetni zadevi pa je pri izdaji izpodbijanega sklepa po presoji sodišča finančni organ spoštoval zakonske omejitve izvršbe, s katerimi se dolžniku zagotavlja zakonsko določen znesek za preživetje.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj - odpust obveznosti
Upoštevajoč relevantne prehodne določbe tretjega odstavka 32. člena novele ZFPPIPP-G, se sprememba drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP uporablja za postopke, uvedene PO uveljavitvi novele, torej po 26. 4. 2016. Osebni stečaj tožnice pa je bil uveden 5. 5. 2014, to pa je še pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G, torej se za predmetno zadevi novela ZFPPIPP-G ne uporablja. Po presoji sodišča je bilo v zadevi pravilno uporabljeno materialno pravo in sicer določba 21. člena ZFPPIPP.
ZTro-1 člen 93, 93/1. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 1, 8, 8/1, 8/2, 8/2-b, 8/2-c.
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - delovni stroj - standardna klasifikacija dejavnosti - gradbeništvo - kamnolom - pravo EU
Kolikor drži tožbeno stališče, da je v določbah 93. člena ZTro-1, ko gre za stroje v gradbeništvu, izjema določena ožje kot jo omogoča (c) točka drugega odstavka 8. člena Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (za stroje in opremo, uporabljene pri visokih in nizkih gradnjah in pri javnih gradbenih delih), navedeno ne utemeljuje zatrjevane neskladnosti prvega odstavka 93. člena ZTro-1 z določbami Direktive. Pojem „statičen delovni stroj“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1, pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso parkirani). Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali se premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in jih ne moremo opredeliti kot „statične (stacionarne)“ delovne stroje. Direktiva v drugem odstavku 8. člena predvideva možnost, da države članice izjeme uporabijo za kupce, ki energente porabijo kot pogonsko gorivo le za določene industrijske in komercialne namene in v okviru izjeme po (c) točki le za stroje in opremo, uporabljene pri visokih in nizkih gradnjah in pri javnih gradbenih delih. V ta okvir strojev, ki se uporabljajo pri dejavnosti pridobivanja kamna, ni mogoče uvrstiti.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek davčne osnove za obračun DDV - pogoji za popravek DDV - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - prijava terjatve v stečajnem postopku - opustitev prijave terjatve v stečajnem postopku - neplačilo
Iz dikcije tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1 sicer izhaja, da mora davčni zavezanec za popravek davčne osnove imeti listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, vendar to ni ovira za uporabo te določbe tudi v primeru, ko je o terjatvi, ki je bila predmet računa, odločeno s pravnomočno sodbo in izdajatelju računa priznano le delno plačilo. 39. člena ZZDV-1 ni mogoče uporabiti tako, da bi v primeru dokončnega neplačila omejevali možnost davčnega zavezanca, ki svoje terjatve v stečajnem postopku ni prijavil, da doseže znižanje davčne osnove za odmero DDV, če dokaze, da ta terjatev ne bi bila poplačana (deloma ali v celoti) tudi v primeru, če bi jo prijavil v stečajni postopek.
prisilna izterjava davčnega dolga - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje - osebna vročitev - fikcija vročitve
Pri spornem vročanju sklepa o izvršbi niso bile spoštovane ne določbe tretjega odstavka 87. člena ZUP o obveznih navedbah na samem dokumentu, ki se vroča, in ne tiste iz četrtega odstavka, ki se nanašajo na posredovanje dokumenta tožnici po preteku roka za prevzem in ki v bistvu predstavljajo, poleg puščenega sporočila v hišnem predalčniku, ki se zahteva po tretjem odstavku, dodatno varovalo za to, da je naslovnik, ki mu dokumenta ni bilo mogoče izročiti osebno, še pravočasno, to je še pred potekom roka za pravno sredstvo, seznanjen s tem, da je bila in kdaj se šteje, da je bila opravljena vročitev. Zato izročitev dokumenta naslovniku po preteku roka za njegov prevzem oziroma način izročitve ni nepomemben, temveč mora biti opravljena na predpisan način, saj je sicer šteti, da vsi zakonski pogoji za to, da osebna vročitev velja za opravljeno, niso izpolnjeni.
davčna izvršba - izvršljivost davčne odločbe - stečajni postopek - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - vročanje preko stečajnega upravitelja
V obrazložitvi izpodbijanih sklepov niso navedene konkretne ugotovitve glede vročanja odmernih odločb, ki so izvršilni naslovi, na podlagi katerih bi bilo mogoče napraviti zaključke o pravilni vročitvi in posledično izvršljivosti teh odločb. Zato ni zadostne podlage za zaključek, da je bilo za izdajo izpodbijanih sklepov relevantno procesno dejansko stanje v celoti pravilno ugotovljeno.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - pogoji za vračilo ddv - cestnina - rok za vložitev zahteve za vračilo DDV - poziv na dopolnitev - elektronsko poslovanje
Na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 74.b člena ZDDV-1 se šteje, da je zahtevek za dodatne informacije vročen na dan, ko davčni organ od prejemnika prejme potrdilo o prejemu elektronskega sporočila, vendar najkasneje 15. dan od dneva, ko je bil odposlan. Iz obvestila ciljnega strežnika o dostavi nesporno izhaja, da je naslovnik dopis prebral istega dne in sicer 9. 3. 2018 ob 9:32 in je bil s tem poziv za dopolnitev obravnavane vloge tožniku nesporno vročen v skladu z ZDDV-1.
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen).
davčni odtegljaj - obresti - obrestna mera - povezane osebe - posojilna pogodba - obresti od posojil - dokazno breme
Ugodnosti po 72. členu ZDDPO-2 se upravičenim prejemnikom obresti priznajo le pod pogojem, da znesek plačanih obresti ni večji, kot bi bil plačan nepovezanim osebam. Davčne ugodnosti se zato ne priznajo, če so obresti plačane po obrestni meri, ki presegajo zadnjo objavljeno, ob času odobritve posojila znano priznano obrestno mero. Izjema pa je določena v primeru iz drugega odstavka 19. člena ZDDPO-2, to je v primeru, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi od posojilodajalca – nepovezane osebe.
ZDoh-2 člen 6, 6/1, 6/1-5. ZUP člen 140, 140/1, 140/2.
status rezidenta - davki - dohodnina - središče življenjskih interesov - dolžnost preživljanja
Dejstvo, da je tožnica davčna rezidentka tuje države za izpodbijano odločitev, ko gre za status rezidenta po določbah ZDoh-2, ni bistveno, saj je posameznik lahko davčni rezident v različnih državah.
davek na dodano vrednost (DDV) - finančni leasing - delna realizacija pogodbe - odstop od pogodbe - vračilo predmeta leasinga - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - popravek izstopnega DDV - odstop od pojasnila DURS - enotna praksa davčnih organov
Če pojasnila davčnega organa na splošen in abstrakten način razlagajo posamezne zakonske določbe in če so objavljena na njegovih spletnih straneh, ustrezajo definiciji navodila iz drugega odstavka 13. člena ZDavP-2. Takšna navodila pa predstavljajo zagotovilo, da bo praksa davčnih organov enotna oziroma so vsaj namenjena poenotenju te prakse. Zato je mogoče konkretno odločitev davčnega organa, ki odstopa od tovrstnih pojasnil, pa ta niso bila preklicana ali nadomeščena z novimi pojasnili, pri sodni presoji obravnavati kot odstop od ustaljene prakse davčnih organov.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - prihodki in odhodki - povezane osebe - verodostojna knjigovodska listina - simuliran (navidezni) pravni posel
Po pravilih računovodenja iz 5. točke Uvoda k SRS se upoštevajo le odhodki, ki so izkazani na razumljiv, ustrezen, zanesljiv in primerljiv način, je po presoji pritožbenega organa, enako pa meni tudi sodišče, izpodbijana odločba pravilna in zakonita že na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2, po katerem so davčno upoštevni lahko le odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. V konkretnem primeru se namreč ugotavlja, da izvedba storitev po že omenjeni pogodbi ni izkazana, s tem pa tudi ne stroški iz tega naslova in da torej ni podlage sploh za njihovo knjiženje med odhodke.
dohodnina - davčni rezident - rezidentski status - prijavljeno stalno prebivališče - nacionalna zakonodaja - spremenjena sodna praksa
Po presoji sodišča se lahko rezidentski status po pravnomočnosti že izdane odločbe določi tudi drugače, in to ne le v primeru spremembe relevantnih okoliščin, ki vplivajo na ta status, ali v primeru spremembe zakona, pač pa tudi v primeru spremenjenih stališč o njegovi uporabi, ki so bile v obravnavani zadevi tudi razlog za začetek postopka ureditve rezidentskega statusa tožnika po uradni dolžnosti.
davek na dodano vrednost (DDV) - obračun davka - popravek izstopnega DDV - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - finančni leasing - dobropis - odstop od pogodbe o leasingu - sale and lease back - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
V zadevi ostaja odprto ključno vprašanje ali je tožnik zaradi dejstva, da so mu bili predmeti leasinga zaradi kršitev pogodb vrnjeni, upravičen do popravka davčne osnove. Iz pogodb o finančnem leasingu izhaja, da je tožnik kot lizingodajalec financiral nakup predmeta leasinga za leasingojemalca. V takem pogodbenem razmerju je temeljna obveznost leasingojemalca plačilo obrokov leasinga. V postopku je bilo ugotovljeno, da leasingojemalec nikoli ni plačal celotne pogodbene vrednosti, ki je odražala vrednost nepremičnin, ki so bile predmet leasinga. Leasingojemalec ni nikoli postal lastnik nepremičnin, glede katerih sta bili sklenjeni pogodbi, predmeti leasinga so bili tožniku vrnjeni in civilnopravno lastninska pravica na leasingojemalca nikoli ni prešla.
ZDDV-1 člen 46, 46/1. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. ZUP člen 214.
davek na dodano vrednost (DDV) - dobava blaga - pravica do oprostitve plačila ddv - mednarodni tovorni list (CMR) - račun - sestavine računa - navidezni posel - zloraba predpisov - vnaprejšnja dokazna ocena - obrazložitev odločbe
Pritožbeni organ tožniku očita zlorabo predpisov, kot jo opredeljuje četrti odstavek 74. člena ZDavP-2, prvostopenjski organ pa, da gre za fiktivne oziroma navidezne posle, kot jih opredeljuje tretji odstavek ZDavP-2. Po presoji sodišča ni jasno, na kateri pravni podlagi je bila sprejeta izpodbijana odločitev, saj pravni posel ne more biti hkrati navidezen in del davčne zlorabe predpisov, saj si učinka medsebojno nasprotujeta.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - poslovni delež - delež v gospodarski družbi - fifo metoda
Drugostopenjski davčni organ, je ugotovil, da je tožnik z nakupom dne 13. 12. 2006 pridobil 1,1300% delež kapitala v družbi, dne 2. 12. 2015 pa še 52,4409% delež kapitala, poslovni delež tožnika v družbi pa je pred odsvojitvijo znašal 22,8013%, tožnik pa je leta 2017 odsvojil poslovni delež v višini 0,63% poslovnega kapitala družbe, tj. 100% PD1 ter del PD2. Navedeno kaže, da davčni organ v konkretnem primeru ni pravilno tolmačil, kaj pomeni delež v gospodarski družbi. Predmet pravnega prometa v družbi z omejeno odgovornostjo so poslovni deleži (481. člen ZGD-1) oziroma deli le-teh (483. člen ZGD-1) in ne kaj drugega.
davek na dodano vrednost (DDV) - prenehanje identifikacije za namene ddv - odvzem identifikacijske številke
Iz ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik ni izkazal, da so bile dobave obravnavanih vozil dejansko opravljene in ne zgolj listinsko, posledično pa je tudi po mnenju sodišča podan sum, da je tožnik zlorabil ID za namene DDV.