IZREK
I. Tožba zoper I. točko izreka odločbe Finančne uprave Republike Slovenije DT 0610-5993/2016-31 (01321-34, 01321-45) z dne 18. 12. 2017 se v delu, ki se nanaša na odmero prispevkov za socialno varnost in akontacijo dohodnine (točke I/1 do I/10 izreka v znesku 510.090,67 EUR in v znesku 1.878.385,78 EUR), zavrne.
II. Postopek s tožbo zoper I. točko izreka odločbe Finančne uprave Republike Slovenije DT 0610-5993/2016-31 (01321-34, 01321-45) z dne 18. 12. 2017 v delu, ki se nanaša na obresti (iz točk I/1 do I/9 izreka v znesku 194.368,02 EUR in iz točke I/10 izreka v znesku 716.239,22 EUR, skupaj 910.607,23 EUR) se prekine do končne odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 86/2020-5 z dne 17. 3. 2021 za oceno ustavnosti 95. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - UPB, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19 in 66/19 - ZDavP-2), ki se pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije vodi pod opr. št. U-I-85/21.
III. Odločanje o stroških postopka se pridrži do končne odločitve.
JEDRO
Tožnik davčnemu organu ni predložil nobenega potnega naloga oz. druge verodostojne knjigovodske listine, iz katere bi bilo razvidno od kdaj do kdaj so napoteni delavci prenočevali izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven sedeža delodajalca. V primeru napotenih delavcev na delo v tujino se šteje, da se kraj opravljanja dela v tujini upošteva kot sedež delodajalca, kot običajno prebivališče delavcev pa se upošteva trenutno prebivališče delavca v tujini, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Do neobdavčenega terenskega dodatka je upravičen v tujino napoteni delavec le, če ga delodajalec napoti iz kraja, kamor je delavec napoten, v drug kraj.
Davčni organ je boniteto obračunal na podlagi tožnikovih blagajniških prejemkov, blagajniških izdatkov in prejetih računov za nočitve in nato evidentirane stroške preračunal na posameznega napotenega delavca tožnika po predloženih seznamih. Ker je tožnik zvezi s povračili stroškov nočitev napotenih delavcev na delo v tujino davčnemu organu predložil ustrezno dokumentacijo za določitev višine bonitete, tudi po presoji sodišča davčni organ višine teh stroškov ni odmeril na podlagi tretjega odstavka 43. člena ZDoh-2, marveč po dejanskih stroških v višini, ki je izhajala iz tožnikovih evidenc in knjigovodskih listin.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.