odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - odločitev ustavnega sodišča - napačna uporaba materialnega prava
V izpodbijani, še ne pravnomočni odločbi, je zaradi zaradi previsoke (70%) uporabljene davčne stopnje izpodbijana odločitev v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča in s tem nepravilno uporabljeno materialno pravo.
Sodišče meni, da vloga tožnice ni razumljiva, saj jo je mogoče razumeti na dva načina - glede na njen naslov kot vlogo za oprostitev plačila globe (kot je to štela tožena stranka), glede na njeno vsebino pa kot zahtevo za sodno varstvo v prekrškovnem postopku. Tožena stranka bi zato morala, preden je sprejela odločitev, razjasniti namen tožničine vloge in jo s tem namenom pozvati, naj jo popravi tako, da bo razumljiva in jo bo mogoče obravnavati, če pa tega tožnica ne bi storila, njeno vlogo zavreči.
dohodnina - akontacija dohodnine - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka v postopku - zavrženje tožbe
Če pravna oseba, ki je bila stranka upravnega postopka, preneha obstajati, ne more imeti več položaja stranke in s tem tožnika v upravnem sporu.
Za priznanje aktivne legitimacije v upravnem sporu ne zadošča zgolj pravni interes osebe, za drugačno odločitev od odločitve upravnega organa, ki jo želi izpodbijati, temveč mora položaj stranke oziroma stranskega udeleženca najprej doseči in uveljavljati v upravnem postopku.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1. ZZVZZ člen 15, 15-6. ZSDP-1 člen 8, 8-7.
prispevki za socialno varnost - zavarovalna podlaga - zavarovanec kot zavezanec za plačilo prispevka - poslovodna oseba - ustanovitelj zavoda - samoprijava - rok za prijavo
Tožnik je bil kot poslovodna oseba v subjektu A. zavezan sam vložiti prijavo v zavarovanje, česar pa ni storil, zato je to storil ZPIZ po uradni dolžnosti. Na podlagi prehodne določbe tretjega in četrtega odstavka 37. člena novele ZPIZ-2B, velja, da osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo delo ali dejavnost, na podlagi katere izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po 15. členu in 16. členu zakona in niso uživalci pokojnine iz 406. člena zakona, se morajo do 31. 3. 2016 obvezno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dnem vložitve prijave v zavarovanje. V nasprotnem primeru pa ZPIZ, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. 4. 2016 dalje, kar je ZPIZ v obravnavanem primeru tudi storil. Odločba, ki jo na predhodno navedeni pravni podlagi o ugotovitvi lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti izda ZPIZ glede ugotovitve lastnosti zavarovanca, pa velja tudi za ostale obvezne prispevke za socialno varnost.
davčna izvršba - sestavine sklepa o izvršbi - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Nepravilne navedbe datuma in s tem nastopa izvršljivosti zadevnega izvršilnega naslova v konkretnem primeru ni mogoče šteti za očitno pomoto, ki jo lahko organ vsak čas popravi, temveč za nepravilnost, ki narekuje drugačen izrek in s tem spremembo izpodbijanega sklepa.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZDoh-2 člen 105. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dohodnina - obnova postopka - službena pot - potni nalog - neverodostojne listine - nova dejstva - možnost sodelovanja v postopku - obrazložitev odločbe
Tožniku kot fizični osebi je bila v obnovljenem postopku odmerjena nova (višja) dohodnina. Ne glede na to, da gre za povezano zadevo s postopkom zoper družbo A. d.o.o., bi po presoji sodišča v obravnavani zadevi moralo biti tožniku omogočeno, da v postopku varuje svoje pravice in sicer na način, da ima možnost sodelovanja v postopku, dajanja pripomb in predlaganja vseh dokaznih sredstev. Iz navedenega postopka pri omenjeni pravni osebi pa zgolj na kratko povzema, da pri listinah, ki naj bi bile podlaga za izplačilo tožniku, ne gre za verodostojne knjigovodske listine.
davek od nenapovedanih dohodkov - odmera davka v posebnih primerih - davčna stopnja - protiustavnost zakona
Z izpodbijano odločbo je bil tožniku davek od nenapovedanih dohodkov odmerjen po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena ZDavP-2, tj. po 70 % davčni stopnji, obenem pa tudi za dohodke, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1.2009, saj se davek tožniku odmerja za davčno obdobje od vključno 1. 1. 2006 do 31. 12. 2014. To pomeni, da je davčni organ v obravnavanem primeru pri izdaji izpodbijane odločbe uporabil sedaj razveljavljeni del 68.a člena ZDavP-2. Zaradi razveljavitve in ker v obravnavanem primeru še ni bilo pravnomočno odločeno, davčni organ po presoji sodišča razveljavljenega tretjega in četrtega odsatvka 68.a člena ZDavP-2 v obravnavanem primeru ne bi smel uporabiti.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - nabava strojev - missing trader - vedenje o goljufivih transakcijah - zloraba sistema DDV - subjektivni element
Objektivne okoliščine so takšne narave, da je na njihovi podlagi mogoče tožniku odreči pravico do odbitka, saj so ugotovljene objektivne okoliščine takšne, da strnjene v celoto kažejo na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da gre pri nakupu spornih strojev za transakcije, ki so povezane z goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV. Ob obstoju navedenih objektivnih okoliščin v času nakupa spornih strojev je bilo od tožnika razumno pričakovati, da bo ravnal z ustrezno skrbnostjo in se prepričal o zanesljivosti dobaviteljic strojev oziroma o tem, da ne sodeluje pri transakcijah, ki so povezane z goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV. Ob takšnih okoliščinah pa zgolj preveritev obstoječih davčnih številk in oddajanja obračunov DDV-O tudi po presoji sodišča ne zadošča.
ZDDV-1 člen 32, 63, 67, 82. ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/2. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - odbitek vstopnega DDV - pogoji za odbitek vstopnega DDV - navidezni posel - račun - ustrezen račun - obvezne sestavine računa - dokazno breme - nepriznan odbitek vstopnega DDV
Kolikor tožnik dokazil, ki dokazujejo, da je blago iz stvarnega vložka v resnici zapustilo skladišče, nima, tega pa tožnik niti ne zatrjuje, njegove pavšalne navedbe, da je blago prodal in dostavil strankam, da je bil posel realiziran skladno s pogodbami in da je blago kasneje odkupil nazaj, ob tem pa tožnik v postopku tudi ni dokazal, da naj bi bile na blagu opravljene storitve, dogovorjene s pogodbami, ki se nanje sklicuje, tudi sodišče ocenjuje, da njegove trditve niso izkazane.
Glede na ugotovitve dejanskega stanja o navideznih dobavah blaga in storitev, kot tudi ugotovitev glede nepopolnih računov, kot izhaja iz obrazložitve odločbe finančnega organa in toženke, je pravilna odločitev glede nepriznavanja odbitka vstopnega DDV (63. člen v povezavi s 67. členom ZDDV-1), ker ni dokazano, da je bila dobava opravljena, kakor tudi iz razlogov bistveno pomanjkljivih računov (šesta točka prvega odstavka 82. člena ZDDV-1), pri čemer se navedena (ne)ustreznost računov ni ugotavljala le na podlagi njihove vsebine, ampak tudi v povezavi z vsemi drugimi razpoložljivimi podatki in se je torej izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča glede vsebine računov.
davčna izvršba - izvršilni naslov - prispevki za socialno varnost - vrstni red plačila davka - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik trdi, da glede odločbe z dne 20. 2. 2018 ni bil pravočasno obveščen, ampak je bil dolg arbitrarno izkazan z aktom za nazaj. Ta tožbeni ugovor v tem postopku, ki se nanaša na davčno izvršbo, ni upošteven, saj v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
Tožbeni očitek, da je davčni organ neupravičeno združil dva izvršilna naslova OPSVZ in OPSVL, ni utemeljen, saj je v izvršilnem postopku možno (in tudi ekonomično) izterjevati več zapadlih neplačanih obveznosti hkrati.
davek na dediščine in darila - davčna stopnja - tretji dedni red - sestrična
Ne drži, da ZDDD dedne redove ureja drugače kot ZD, ki je matičen zakon za področje dedovanja. ZDDD „dednih redov“ ne določa, saj vsebine pojma: „dedni red“ ZDDD sploh ne opredeljuje. Opredeljuje pa predmet obdavčitve, davčne zavezance, davčno osnovo, davčne stopnje, davčne oprostitve itd. V ZD so opredeljeni trije dedni redi in sicer: a) „Prvi dedni red“, v katerega uvršča potomce in zakonca pokojnika (11. člen ZD); b) „Drugi dedni red“, v katerega uvršča starše in zakonca pokojnika (14. člen ZD), brate in sestre pokojnika in njihove potomce (15. člen ZD), starše pokojnika in njihove otroke (16. člen ZD) in d) „Tretji dedni red“, v katerega uvršča dede in babice pokojnika in njihove potomce (18. člen in 19. člen ZD).
upravni postopek - stvarna pristojnost - odločba, ki jo izda stvarno nepristojen organ - zahteva za spremembo potrdila - davčni register
Kateri organ odloča o zahtevku za spremembo potrdila, v ZUP ni določeno. Se pa sodišče strinja s tožnikom, da je glede na določbo 180.a člena ZUP in po logiki stvari to lahko le organ, ki vodi uradno evidenco, v konkretnem primeru davčni register, iz katerega se zahteva obravnavani izpis oziroma sprememba izpisa podatkov.
ZDoh-2 člen 97, 98, 98/1, 98/7, 98/7-1. ZDavP-2 člen 76, 76/3. ZUP člen 188, 188/1.
odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala v času pridobitve - znižanje davčne osnove - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - dokazovanje - izjava stranke - kršitev pravil postopka
Zaradi napačnega stališča toženke, da se lahko plačilo zatrjevanih investicij dokazuje le z računi, ki se glasijo na ime davčnega zavezanca in se nanašajo na material in storitve v zvezi z investicijami in stroški, ki jih tožnik v upravnem postopku ni predložil, kar ni sporno, se toženka ni opredelila do tožnikove izjave, dane v upravnem postopku, da je investicije in stroške, ki v obravnavnem primeru niti niso sporni, plačal sam. Stališče toženke, da z ostalimi dokaznimi sredstvi ni mogoče utemeljevati nastanka stroškov v smislu potrjevanja njihovega plačila, je napačno.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - vrednost poslovnega deleža - vrednost kapitala ob odsvojitvi - pogodbena cena
Dobiček, ki se obdavčuje v obravnavanem primeru, je pozitivna razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (in ne dobiček iz bilance Družbe), kapital pa je v tem primeru tožnikov poslovni delež v Družbi, ki ga je odsvojil (in ne kapital iz bilance Družbe). Ali so preneseni dobički in dobički tekočih let ostali v Družbi v njenem kapitalu v obravnavanem primeru zato samo po sebi ni relevantno. Prav tako pa samo po sebi ni važno, ali je tožnik realiziral dobiček pri osvojitvi ali ne, saj ZDoh-2 v prvem odstavku 99. člena izhaja iz predpostavk o vrednosti kapitala o odsvojitvi, ne pa iz dejansko realiziranih dobičkov.
Zadošča pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Ob izdaji začasnega sklepa iz drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 davčnim organom ni več treba izkazovati pričakovanja, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali preveč otežena, kot se je to zahtevalo pred spremembo, temveč se takšna nevarnost glede na višino pričakovane obveznosti očitno domneva.
davek na dodano vrednost (DDV) - finančni lizing nepremičnin - popravek izstopnega DDV - davčna zloraba - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi vsi elementi, ki bi jih davčni organ moral opredeliti ob sklicevanju na zlorabo iz četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, niso dovolj konkretno obrazloženi, tega pa tudi drugostopenjski davčni organ ni popravil. Davčni organ pri tem ni pojasnil, kakšna je prava, ekonomska vsebina dogodkov, ki so se zgodili in kakšna bi bila torej "pravilna" tožnikova davčna obveznost. Ne zadostuje pridobitev ugodnosti kot bistven cilj, saj je bilo nedavno pred revizijskim sodiščem odločeno nasprotno.
ZDavP-2 člen 54, 382a, 382a/6. ZDDPO-2 člen 67b, 67c, 67c/5, 67č.
davek od dohodka pravnih oseb - davčna osnova - ugotavljanje davčne osnove - normirani odhodki - popravek davčnega obračuna - rok za priglasitev - pravica do izjave - obrazložitev sklepa
Kot izhaja iz vloge tožeče stranke z dne 29. 3. 2019, tožeča stranka v njej poziva davčni organ, da njen status normiranca po uradni dolžnosti spremeni v status zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo po dejanskih odhodkih, oziroma da ji omogoči popravek obračuna DDPO za leto 2018, in sicer zato, ker za priglašeni način ugotavljanja davčne osnove za leto 2018 ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Ne gre torej za priglasitev prenehanja načina ugotavljanja davčne osnove DDPO na podlagi normiranih odhodkov oziroma za prepozno sporočeno odločitev. Zato ni podlage za zavrženje vloge kot vložene po roku na podlagi določb šestega odstavka 382. člena ZDavP-2.
Po določbah 54. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je davčno obveznost izkazal previsoko ter predloženi popravek obrazloži. Če popravek ni utemeljen, davčni organ popravka ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek. V konkretnem primeru tožeča stranka o tem, da se popravek ne sprejme, ni bila obveščena, tako kot tudi ni bila pred izdajo izpodbijanega sklepa seznanjena z ostalimi ugotovitvami in stališči davčnega organa, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - pretrganje teka zastaralnega roka
Prvotni sklep o davčni izvršbi z dne 1. 4. 2015 je bil tožniku vročen 17. 4. 2015 (kot izhaja iz odločbe drugostopenjskega davčnega organa in česar tožnik ne prereka), kar pomeni, da se je izvršba začela znotraj relativnega in absolutnega roka po ZP-1 in so odtlej za nadaljevanje izvršbe postali relevantni roki po ZDavP-2 ter je torej nov relativni petletni rok za zastaranje pravice do izterjave bil 17. 4. 2020.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - svaštvo - pastorek
Okoliščina, da je s smrtjo enega od zakoncev zakonska zveza prenehala pred uvedbo dedovanja, po presoji sodišča nima vpliva. Iz ZDDD namreč ne izhaja pogoj za oprostitev davka na dediščino, da biološki starš otroka (pastorka oziroma pastorke), ki je bil zakonec zapustnika, preživi zapustnika. V danem primeru je pomembna le zapustnikova volja. Če zapustnik kljub smrti zakonca oporoke ne spremeni ali prekliče, iz navedenega izhaja, da statusna sprememba (prenehanje zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti zaradi smrt zakonca) na njegovo razmerje do otroka umrlega zakonskega partnerja (pastorka) nima vpliva. Po povedanem je za davčno obravnavo oporočnega dedovanja otrok umrlega zakonskega partnerja (pastorek) na podlagi 9. člena ZDDD nerelevantno ali je zapustnikov zakonec umrl pred zapustnikom.