pridobitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin - predmet lastninjenja - stanovanje - lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica uporabe - uporaba predpisa - subsidiarna uporaba zlndl - družbena lastnina
Ker je predmet lastninjenja stanovanje, je predpis, na podlagi katerega se je stanovanje olastninilo, Stanovanjski zakon iz leta 1991 in ne ZLNDL, ki je bil sprejet leta 1997, torej kasneje. ZLNDL je splošen predpis, po katerem naj bi se opravilo lastninjenje le v tistih primerih, ko se predmet ni lastninil po drugem (matičnem) predpisu. ZLNDL je bil v razmerju do drugih predpisov zgolj subsidiarno uporaben.
Bistveno za odločitev v tej zadevi je, kdo je imel (ne glede na formalni vpis v zemljiški knjigi) ob uveljavitvi SZ pravico uporabe na spornem stanovanju.
Stanovanja po letu 1991 niso bila več "stvar v družbeni lastnini".
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00018037
KZ-1 člen 196, 196/2. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - pravice iz socialnega varstva - izguba pravice - plačilna nezmožnost
Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost že ogrožena ter tako vanjo poseženo.
Če delodajalec ne obračuna in plača prispevkov delavcev, se to neposredno izraža pri kasnejšem izplačilu starostne pokojnine, saj delavec izgubi pravico, da bi se mu obdobje, ko prispevki niso bili plačani, upoštevalo pri izračunu pokojninske osnove (četrti odstavek 39. člena ZPIZ-1).
Z izpustitvijo dokazne ocene izvedenih dokazov, je prvostopno sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče popolnoma in določno navesti, katera dejstva šteje za dokazana in nedokazana in iz katerih razlogov, pri čemer mora sodišče obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe in navesti presojo vsakega dokaza posebej.
Denarne dajatve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ostalih področij socialne varnosti so javnopravne narave. Uveljavljajo se po postopkih in na način, določen z zakonom. Abstraktne zakonske pravice se konkretizirajo z izdajo posamičnega upravnega akta, pravice pa se priznavajo in dajatve odmerjajo z upravnimi odločbami. To velja tudi za pravico do zdravljenja v tujini, ki ima za posledico plačilo storitev. Zamudne obresti so delno urejene le na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vsa ostala področja sistema socialne varnosti pa so glede tega popolnoma podnormirana.
Zato je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zakonske zamudne obresti pravilno presojalo ob uporabi relevantnih določb OZ-a in jih zakonito dosodilo od datuma vložitve tožbe dalje. Ni nikakršnega dvoma, da pri pravici do zdravljenja v tujini, glede katere sta z ne izpodbijanim delom sodbe odpravljena zavrnilna posamična upravna akta, rok za izpolnitev obveznosti iz naslova povračila stroškov ni določen. Za začetek teka zamudnih obresti je zato potrebno upoštevati datum zahteve za izpolnitev, t.j. datum vložene tožbe. Tožena stranka je lahko prišla v zamudo z izpolnitvijo dosojene denarne obveznosti šele z začetkom postopka, katerega namen je bil doseči izpolnitev denarne terjatve, ne pa že z vložitvijo zahteve za priznanje pravice do zdravljenja v tujini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018938
ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 165, 165/2, 182, 182/3, 184, 185. ZFPPIPP člen 299, 299/4, 299/5. ZLNDL člen 7.
tožba na ugotovitev solastninske pravice - solastnina na skupnih delih - kupoprodajna pogodba - predmet pogodbe - sprememba tožbe - objektivna kumulacija zahtevkov - primarni tožbeni zahtevek - podredni tožbeni zahtevki - podredni zahtevek na ugotovitev obstoja solastnine - stvarna legitimacija - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - skupni del stavbe - redna raba stavbe - nepravdni postopek - pravdni postopek - zavrnitev dokaznih predlogov - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prenehanje izločitvene pravice - pravica uporabe - delni umik tožbe - stroški postopka - delni uspeh
Nepravdni postopek po ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Tožnica, ki je varstvo svoje pravice na zemljišču, ki pripada stavbi, zahtevala v pravdnem postopku, lahko to varstvo uspešno doseže (upoštevajoč pravila in dokazne standarde tega postopka).
Lastniki stanovanj imajo pravico souporabe na zemljišču oziroma na celotni parceli, na kateri stavba stoji. Toženka z ničemer ni uspela izpodbiti, da to celotno zemljišče ni namenjeno in potrebno za redno rabo stavbe. Ker so bili na dan uveljavitve ZLNDL imetniki pravice uporabe na spornem zemljišču etažni lastniki (med njimi tožnica) posameznih delov stavbe, se je njihova pravica uporabe preoblikovala v (so)lastninsko pravico.
pravica do izjave - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - nenamenska poraba sredstev
Kršitev, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, je tako obsežna, da je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti oziroma jo bo bistveno hitreje, lažje ter z manj stroški (načelo ekonomičnosti) odpravilo sodišče prve stopnje samo. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da pritožbena obravnava ni namenjena izvajanju oziroma ponavljanju celotnega dokaznega postopka v zvezi s pravočasno podanimi trditvami, ki so celo podkrepljene z vrsto dokazov, ki jih sodišče prve stopnje izvede, potem pa se v sodbi (brez razloga oziroma pojasnila za svoje ravnanje) ne opredeli, in to do več sklopov pravno odločilnih dejstev in izvedenih dokazov. Določbe prvega odstavka 354. člena ZPP ne gre razumeti v smislu prelaganja sojenja s prvostopenjskega na višje sodišče, saj je temeljna funkcija višjega sodišča v kontroli nad prvostopenjskim.
pogodba o štipendiranju - pogodbena kazen - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaranje terjatve
Kljub sklenitvi ene tripartitne pogodbe, je le-ta glede presoje medsebojnih pravic in obveznosti v razmerju med pravdnima strankama gospodarska pogodba. Med pravdnima strankama, ki sta obe gospodarski družbi (d.o.o.), gre za gospodarsko pogodbo. OZ v zvezi s koncepcijo opredelitve gospodarske pogodbe izhaja izključno iz subjektivnega merila. Skladno s 13. členom OZ so tako med drugimi gospodarske pogodbe vse pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarske družbe.
Zatrjevano tožničino upravno odločanje (izdajanje odločb) ne pomeni, da v gospodarskih pogodbah, ki jih sklepa z drugimi, ne veljajo relevantni civilni predpisi o zastaranju terjatev.
ZŠtip ne vsebuje določb, ki bi določale obveznosti delodajalca v zvezi z vračanjem prejetih sredstev tožnici. Njegov naslednik ZŠtip-1 ima sicer drugačno vsebino, saj določa obveznosti delodajalca zaradi kršitve pogodbe in v zvezi z zastaranjem upošteva tožničino upravno odločanje (glej 84. člen in 85. člen v zvezi z 99. členom ZŠtip-1), a v konkretni zadevi, ko gre za kršitev pogodbe iz leta 2008, ni uporabljiv (glej prehodno določbo iz petega odstavka 118. člena zakona).
Delodajalec v postopku izredne (ali redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca poučiti o pravicah, ki jih ima osumljenec oziroma obdolženec v kazenskem postopku. Te dolžnosti nima tudi v primerih, ko gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki ima lahko znake kaznivega dejanja. Za postopek in sestavo listin v okviru odpovedi pogodb o zaposlitvi veljajo pravila delovnopravne zakonodaje.
SPZ člen 28, 95, 95/2, 96, 96/1, 96/2. OZ člen 198.
neupravičena uporaba tuje stvari - pravna pravila - solastninska pravica na nepremičnini - nedobroverni posestnik - solastnik nepremičnine - izključna posest - neuporaba solastne stvari - preprečitev souporabe nepremičnine - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila (uporabnine) - vlaganje v solastno nepremičnino - plačilo za uporabo stvari - trenutek nastanka obveznosti - trenutek nastopa nepoštenosti
Ključno vprašanje pri presoji dobre vere v obravnavani zadevi je vprašanje, ali se je toženec kot izključni posestnik nepremičnine zavedal, da je tožnica solastnica nepremičnine in mu ne dovoli brezplačnega bivanja, kar z drugimi besedami pomeni, da toženec nima pravice do izključne posesti.
Toženec je, ko z uporabo stvari onemogoča uporabo tožnici, v slabi veri. Ugotovitev, da hkratno izvrševanje soposesti ni mogoče, ne spreminja toženčevega zavedanja, da nima pravice do izključne posesti. Tožnica je torej zaradi neuporabe nedvomno prikrajšana, toženec pa z uporabo obogaten. Celo če ne bi bil, bi bil tožbeni zahtevek utemeljen, saj tožnici protipravno preprečuje soposest.
Ni odločilno, kdaj je tožnica od toženca zahtevala plačilo uporabnine. Več kot jasno sporočilo, da na izključno posest toženca ne pristaja oziroma v prikrajšanje ne privoli, je tožnica izrazila, ko je z vložitvijo tožbe zahtevala izročitev nepremičnine v soposest. Od tedaj dalje je toženec v slabi veri, tožnica pa je zato upravičena do nadomestila zaradi njegove neupravičene uporabe njene polovice nepremičnine.
ZPP člen 254.. ZZVZZ-UPB3 člen 44a, 44b, 44c.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 20.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izvedensko mnenje - napotitev - izčrpane možnosti zdravljenja
Zdravljenje v tujini, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, je urejeno v 44.a členu ZZVZZ. Po tej določbi ima zavarovanec pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene.
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini po 44.a členu ZZVZZ je treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Pravico do zdravljenja v tujini je mogoče priznati, če so izpolnjeni vsi kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Torej poleg pričakovanih rezultatov zdravljenja tudi izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Po sodni praksi gre pri izčrpanih možnostih zdravljenja za dejansko in pravno vprašanje. Gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih.
Ker možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, kljub rezultatom zdravljenja, pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ za napotitev na zdravljenje v tujino oziroma povračilo stroškov zdravljenja v tujini na podlagi napotitve na zdravljenje v tujino niso izpolnjeni. Zdravljenje, ki ni v skladu z medicinsko doktrinarnimi smernicami in ni del standardnega zdravljenja, ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in posledično plačilo ni zagotovljeno.
sklep o dedovanju - sestavine sklepa o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - predmet zapuščine - zapuščina - pasiva zapuščine - dolgovi zapustnika - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Zapuščino sestavlja samo aktiva, torej pravice, ki imajo denarno vrednost, medtem ko zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine (pasiva) niso njen sestavni del. Prijavljenih terjatev upnikov zato zapuščinsko sodišče ne ugotavlja, jih vsebinsko ne obravnava, niti jih ne navaja v sklepu o dedovanju, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev.
Z zapustnikovo smrtjo postanejo zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine breme zapustnikovih dedičev.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - lastništvo nepremičnin - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - ni predhodno vprašanje
Odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča, na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku.
Zakon o dedovanju člen 128, 128/1, 142a, 142b, 219. ZFPPIPP člen 415, 417, 417b, 417b/1, 417b/1-1, 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine brez dedičev - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - premoženje zapustnika ob smrti - stečajna masa
Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride.
V primeru postopka stečaja zapuščine brez dedičev se vse zapustnikovo premoženje prenese v stečajno maso in se tudi o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD odloči v postopku stečaja zapuščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018031
SPZ člen 128. OZ člen 1058. ZFPPIPP člen 114, 114/2.
ničnost sporazuma - izdaja izbrisne pobotnice - ničnost poravnave - zastavna pravica - akcesornost hipoteke - pogodba o poravnavi - obračun višine terjatve - stečajni dolžnik - hipotekarni dolžnik
Sporazum o izdaji izbrisne pobotnice, ki ima naravo poravnave, ni ničen in tudi ni druge podlage za povračilo vtoževanega zneska.
Poravnava je nična, če temelji na zmotnem prepričanju obeh pogodbenikov, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni, in če brez tega zmotnega prepričanja med njima ne bi bilo niti spora niti negotovosti. To velja tudi, če se zmotno prepričanje pogodbenikov nanaša na navadna dejstva.
Tožnik ni dokazal, da je terjatev v času sklenitve sporazuma še vedno obstajala.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - težko nadomestljiva škoda
Regulacijsko začasno odredbo, ki se v bistvenem pokriva s tožbenim zahtevkom, ni mogoče izdati tudi ob izpolnjevanju predpostavke po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga zakon ne definira, ampak ga v vsakem konkretnem primeru napolnjuje sodišče. Da pa to lahko stori, mora imeti na voljo konkretne trditve o škodi, ki nastaja ali grozi ter dokaze zanjo. Tožnik takih konkretnih trditev ni ponudil. Izostale so tudi navedbe v smeri, zakaj bi bilo škodo težko nadomestiti, saj tega pogoja ne izpolnjuje vsaka škoda, ki lahko nastane upniku, ter navedbe, kako bi izdana začasna odredba tako škodo lahko preprečila, saj v nasprotnem primeru njena izdaja ne pride v poštev.
Toženi stranki je bila odvzeta možnost obravnavanja, ker ji ni bila vročena vloga tožeče stranke, s katero se je sodišče prve stopnje seznanilo, njeno vsebino povzelo v sodbi in odločitev argumentiralo z razlogi, vsebovanimi v tej vlogi.
Sodišče prve stopnje je glede sporne odločbe resda navedlo, da je bila sprejeta z učinki za nazaj (od 1. 4. 2004), kar pa z vidika pravila exceptio illegalis ni pomembno. Gre za pravno pravilo, ki nalaga izvzetje uporabe neustavnega ali nezakonitega predpisa oziroma podzakonskega pravnega akta, kar pa glede navedene odločbe vlade ni relevantno. Navedena odločba vlade (ki je postala dokončna in pravnomočna ter bila tudi dejansko izvršena) je namreč konkretni pravni akt, s katerim je bil tožnik s 1. 4. 2004 imenovan za vršilca generalnega direktorja, ne pa podzakonski predpis vlade, ki ne bi smel veljati za nazaj.
ZDZdr člen 73, 74, 74/1, 74/1-6, 75, 75/1. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8, 8/b, 8/b-C, 8/b-C(1).
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - zaključek zdravljenja - stalna pomoč in oskrba - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorska stiska
Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o šesti alineji 74. člena ZDZdr ugotoviti tudi, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pri konkretnem socialno varstvenem zavodu glede na zakonske pogoje ter zahteve podzakonskih predpisov. To je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo in za svojo odločitev navedlo prepričljive razloge. Tako je ugotovilo, da je udeleženec eden od štirih socialno varstvenih zavodov, ki ima verificiran varovani oddelek, pri čemer se je sklicevalo na podatke s spletne strani Ministrstva za delo, družino in enake možnosti. Pri vseh štirih zavodih je preverilo kapacitete in ugotovilo, da so vsi zasedeni. Glede na potrebe, ki jih izkazuje nasprotna udeleženka, so po mnenju izvedenca sicer primerni vsi štirje domovi, a je kot najprimernejša zanjo izbral SVZ D. in udeleženca. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov, ki jim pritožnik ne nasprotuje, ugotovilo, da je SVZ D. bistveno bolj zaseden (142 %) od pritožnika, pri katerem je bila na dan izdaje izpodbijanega sklepa kapaciteta zapolnjena 100 %, z namestitvijo nasprotne udeleženke pa bi se zasedenost povečala na 108 %. Prvostopenjsko sodišče je na tak način ustrezno pretehtalo vse okoliščine primera, iz katerih zlasti sledi, da nasprotna udeleženka tovrstno obliko varstva nujno potrebuje, sicer bi bile ogrožene njene ustavno varovane dobrine, in sicer v bistveno večji meri, kot če bi je sodišče ne namestilo k udeležencu. Med vsemi možnostmi namestitve je namestitev k udeležencu, ki sicer bo prezaseden, z vidika nasprotne udeleženke še najmanj slaba. Po tehtanju vseh interesov se tehtnica tako prevesi v breme udeleženca.
Glede na okoliščine konkretnega primera je sodišče o stroških postopka odločilo na podlagi 154. člena in 155. člena ZPP in tožnici, ki ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, priznalo potrebne stroške v celoti, ker je uspela z odpravo odločb toženca, glede ugotavljanja I. kategorije invalidnosti pa niso nastali dodatni stroški. V obravnavanem primeru ni razloga, da sodišče ne bi priznalo tožnici stroške v takšnem obsegu.