TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se na novo glasi:

"Zavrne se primarni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki priznati letni dopust za leto 2014 v trajanju 31 dni in ji omogočiti izrabo v šestih mesecih od pravnomočnosti sodbe.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki iz naslova odškodnine za neizrabljeni letni dopust za leto 2014 obračunati bruto znesek 2.467,50 EUR, odvesti davke in prispevke ter ji izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila, v 15 dneh od vročitve sodbe.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 1.079,14 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 162,80 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Ker tožnica po izteku obdobja za prenos, tj. po 31. 12. 2015 nima več pravice do izrabe letnega dopusta za leto 2014, se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka omogoči izrabo letnega dopusta.

Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če tožnica dejansko ni imela možnosti te pravice izrabiti.

Pri plačanem letnem dopustu gre za obveznost delodajalca, ki je po svoji naravi pogodbena oziroma njej enaka obveznost. Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti oziroma ni storila vsega, da bi tožnici zagotovila izrabo letnega dopusta po vrnitvi z bolniške odsotnosti. Na podlagi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Ker je tožena stranka ob izteku obdobja za prenos črtala neizrabljeni letni dopust za leto 2014, je tožnici odškodninsko odgovorna na podlagi drugega odstavka 179. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je tožnica zaradi kršitve pravice do plačanega letnega dopusta upravičena do plačila odškodnine za premoženjsko škodo, kot jo zahteva v predmetni zadevi.