delno plačilo sodne takse - neplačilo minimalnega dela sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - pravica do pritožbe - omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse
Pri odločanju je vedno treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve. Ker določba, da je plačilo sodne takse za pritožbo procesna predpostavka, predstavlja omejitev pravice do pritožbe, je to določbo treba razlagati ozko, predvsem pa ob upoštevanju načela sorazmernosti in namena omejitve. Iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju zakona izhaja, da je bil namen take ureditve pospešitev in ekonomičnost postopka ter učinkovitost pravice do sodnega varstva (razbremenitev višjih sodišč in povečanje učinkovitosti vodenja drugih pritožbenih postopkov). Ob tehtanju med temi razlogi in pravico do pritožbe se pokaže, da v situaciji, ko tožeča stranka pomotoma ni plačala le minimalnega dela sodne takse, to napako pa je (sicer po izteku roka za plačilo sodne takse) že odpravila, odločitev, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, predstavlja pretiran poseg v pravico do pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019204
OZ člen 190, 191. ZPP člen 337, 337/1, 453.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodaja nepremičnine - plačilo davka - neupravičena pridobitev - plačilo tujega dolga - plačilo dobavljene vode - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - privolitev v prikrajšanje - nedovoljene pritožbene novote
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje materialno pravno zmotno zaključilo, da so bila sporna plačila s strani tožeče stranke opravljena brez pravnega temelja. Odločba FURS in račun V. sta sicer bila podlaga za opravljena plačila tožeče stranke, a le v razmerju do prejemnika (FURS in V.). Glede na zgoraj navedeni pogodbeni dogovor o prevzemu izpolnitve plačila davka in drugih javnih dajatev ter nespornega dejstva, da je storitve V. koristila tožena stranka, pa v razmerju med pravdnima strankama pravnega temelja za plačilo davka in storitev V. s strani tožeče stranke (v korist tožene stranke) ni bilo.
Pojem védenja iz 191. člena OZ ne zadeva le stanja plačnikove zavesti, temveč je povezan tudi z njegovo voljo. Zato za prenehanje pravice zahtevati vrnitev plačanega ni vselej dovolj, če plačnik ve, da ni dolžan, pač pa je treba, da lahko v svoje prikrajšanje tudi prosto privoli (prim. sodba VS RS III Ips 18/2007 z dne 18.2.2009). Slednje v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno, ker je tožeča stranka trdila, da bi ji, če ne bi opravila spornih plačil, lahko nastale negativne posledice in sicer nepotrebni dodatni stroški. Tožeča stranka je torej plačila izvedla, ker je šlo v razmerju do prejemnikov plačila za njen dolg, saj sta se odločba in račun glasila nanjo, z vlaganjem pravnih sredstev pa bi ji nastali nepotrebni dodatni stroški. Glede na to tožeča stranka v razmerju do tožene stranke v prikrajšanje ni prosto privolila.
nagrada in stroški izvedenca - izvedensko mnenje - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - nepravdni postopek - pravdni postopek
Stroški, ki so nastali zaradi odločitve v nepravdni zadevi, niso stroški tega postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP) in bi moralo sodišče prve stopnje izvedenki odmeriti stroške ločeno za vsak postopek. Zato je višje sodišče odločilo, da se iz predujma, založenega v tej zadevi, glede na to, da gre za dve zadevi, izplača le polovica izvedenki odmerjene nagrade. Preostalih 579,60 EUR nagrade izvedenki pa bo moralo sodišče izplačati iz predujma, založenega v nepravdni zadevi.
spor majhne vrednosti - dokazna ocena - nedovoljen pritožbeni razlog - zastopanje pred okrožnim sodiščem - pooblaščenec pred okrožnim sodiščem - opravljen pravniški državni izpit - učinek dejanj, ki jih opravi pooblaščenec - oprava naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti stranke in pooblaščenca
Kljub opozorilu je na narok za glavno obravnavo 6. 4. 2018 pristopil R. B. ki je imel sicer pooblastilo tožene stranke, a je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nima pravne izobrazbe in tudi ne opravljenega pravniškega državnega izpita. Glede na navedeno R. B. ni izpolnjeval pogojev, ki jih zakon zahteva za pooblaščenca pred okrožnim sodiščem in mu sodišče prve stopnje pravilno ni dopustilo, da opravlja pravdna dejanja za toženo stranko. Tudi sicer bi se v nasprotnem primeru štelo, da ta pravdna dejanja niso bila opravljena.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - višina zahtevka - dokazni predlogi - sporna podlaga in višina zahtevka - dokazna sredstva v postopku v sporih majhne vrednosti - dokaz z zaslišanjem prič
Sodišče prve stopnje je glede na vsebinsko presojo navedb iz prve pripravljalne vloge tožeče stranke spoštovalo določbi tretjega odstavka 452. in 453. člena ZPP in mu zato kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče očitati. Tožeča stranka ni ostala preslišana. Sodišče prve stopnje je zadostilo svoji obveznosti, da se z navedbami stranke seznani in se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
Kadar sodišče (npr. z nepravilno razlago zakona) zavzame stališče, da je določeno pravno pomembno dejstvo mogoče dokazovati samo z določenim dokazilom ali določeno vrsto dokazil, je sicer mogoče govoriti o kršitvi jamstev v dokaznem postopku, ki predstavlja eno od vrst onemogočanja izjavljanja v postopku, vendar v obravnavanem primeru do tega ni prišlo.
Sodišče prve stopnje v predmetnem postopku ni bilo dolžno slediti dokaznemu predlogu z zaslišanjem prič in zakonitega zastopnika tožeče stranke, ker je pravilno ocenilo, da izvedba predlaganih dokazov na odločitev v zadevi ne bo mogla vplivati. Takšni dokazi namreč kljub uspehu ne bi pomenili uspeha v sporu.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije
Brez nadzora bi nasprotna udeleženka v sedanjem stanju zdravljenje prekinila in ne bi jemala zdravil, kot je bilo že ob prejšnjem zdravljenju takoj po premestitvi na odprti oddelek, pri tem pa bi ponovno prišlo do navedenih oblik ogrožanja zdravja in življenja, kot izhajajo iz zdravstvene dokumentacije.
Zahtevek tožnice je bil pravilno zavrnjen tudi zato, ker si je škodo tožnica povzročila s svojim lastnim neskrbnim ravnanjem (171. člen OZ). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da tožnica tožencu, kljub pozivu, ni predložila odločbe o telesni okvari nad 60 %, s katero je razpolagala. Če bi upoštevala poziv, bi bila tožnica, kot izhaja tudi iz izpovedbe priče, sekretarke toženca, zbrala zadostno število točk in bi bila uvrščena na seznam udeležencev skupinske OR 2015, katerim je bila udeležba plačana iz sredstev ZZZS, posledično pa bi ji bili plačani tudi stroški spremljevalca.
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 232, 232/1, 232/1-2, 232/2-1, 236, 237, 238, 383, 383/1, 383/2. URS člen 15, 15/3, 33, 50, 146. ZDavP-2 člen 102.
osebni stečaj - osebni stečaj samostojnega podjetnika - začetek stečajnega postopka - procesne predpostavke za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - verjetno izkazana terjatev - odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - obročno plačilo
Sodišče dolžniku ne more in ne sme dovoliti obročnega plačila dolga. O takem predlogu bi lahko odločal le upnik, vendar pa mu dolžnik česa takega nikoli ni predlagal. Že iz upnikovega odgovora na ugovor dolžnika pa je razvidno, da odlog in obročno plačilo ni mogoče za pretežni del dolžnikove obveznosti do upnika.
Predlagatelj postopka osebnega stečaja – država – v okviru ustavne pravice državljanov do socialne varnosti ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje, kot je določeno že v 50. členu Ustave RS, sredstva za uresničevanje svojih nalog pa med drugim pridobiva tudi z davki in drugimi obveznimi dajatvami (146. člen Ustave RS). Ko torej upnik uveljavlja terjatve iz naslova davkov in prispevkov, s tem skrbi za delovanje sistema socialne varnosti in tudi za možnost uresničevanja drugih nalog, ki mu jih nalaga že Ustava RS, pa tudi zakonski in podzakonski predpisi.
stranka zapuščinskega postopka - upnik kot stranka zapuščinskega postopka - ločitev zapuščine - prijava terjatve
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja z namenom, da se upniki poplačajo samo iz zapuščinskega premoženja (143. člen ZD).
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika
Izrek obsodilne sodbe ima v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami, to je prvim odstavkom 95. člena ZKP, praviloma vselej za posledico tudi izrek, da je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka. Določbe četrtega odstavka 95. člena in tudi prvega odstavka 97. člena ZKP, da se nagrada in potrebni izdatki po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika izplačajo iz proračunskih sredstev, so izjema, ki mora imeti podlago v popolno ugotovljenih, ažurnih in nedvomnih podatkih o dejanskem premoženjskem stanju obdolženega. Če takih podatkov sodišče ob izreku sodbe nima, mora vselej odločiti v skladu z določbo prvega odstavka 95. člena ZKP, obdolženec pa lahko zatem, v določenem roku iz četrtega odstavka 95. člena ZKP, dokazuje, da bo s plačilom stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.
povrnitev premoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - odškodnina - pravica do svobode izražanja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - kolizija ustavnih pravic - vrednostna sodba
Toženčeva vrednostna sodba je temeljila na časopisnem članku, iz katerega je izhajalo, da gre za zapis tožnikovih izjav, ter na izreku suspenza in uvedbi disciplinskega postopka. Okoliščine, ki so nastopile po sporni objavi za presojo toženčeve vere v resničnost tistega, kar je navedel v objavi na spletu, niso relevantne. Toženec objave na spletu ni podal z namenom zaničevanja ampak kot odgovor na tožnikove izjave v medijih. Njegova izjava v teh okoliščinah pomeni dopustno izvrševanje svobode izpražanja.
sklenitev pogodbe - pooblastilo za sklenitev pogodbe - izpolnitev pogodbe - konkludenten način sklenitve pogodbe
Ob tem, ko torej tožeča stranka do zaključka del ni izpostavila, da je pogodba ne zavezuje, ker jo je sklenila neupravičena oseba, in je storitev odobrila, saj jo je tudi plačala, je moč zaključiti, da je bila pogodba o opravi pravnih storitev, ki jo je s tožencem sklenil A. K.l ml., odobrena s strani tožeče stranke s konkludentnim ravnanjem in se zato šteje za sklenjeno in veljavno.
stroški ugovora - umik predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - neutemeljeno povzročeni stroški - poplačilo upnika v izvršbi - izvršitev sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo - sodna praksa - drugačno dejansko stanje zadeve
Ob dejstvu, da je potrebo po izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova povzročil dolžnik s svojim neplačilom izterjevane terjatve, in upoštevaje dejstvo, da je z ugovorom uspel zgolj zaradi sklicevanja na prisilno poplačilo terjatve, se okoliščina, da upnik v tem postopku (nikoli) ni umaknil predloga za izvršbo v celoti, pri presoji dolžnikove (ne)upravičenosti do povrnitve stroškov ugovora izkaže za okoliščino postranskega pomena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - duševna bolezen - krivda - zmožnost razsojanja
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je vsaka oblika krivde, ki pa ni podana, kadar je pri delavcu ugotovljena huda telesna in duševna bolezen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00021468
ZPP člen 254.. ZDR-1 člen 13, 15.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - duševna bolezen - bolniški stalež - razsodnost - procesna predpostavka - izvedensko mnenje
Kot bistveno je sodišče prve stopnje obravnavalo vprašanje, ali je bil tožnik ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi sposoben za razsojanje, glede na to, da je sposobnost za razsojanje, enako kot poslovna sposobnost, predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Pogodba, ki jo je sklenila oseba brez dejanske sposobnosti razsojanja, je namreč nična. Pravilno je presodilo, da tožnik neutemeljeno uveljavlja ničnost pogodbe o zaposlitvi in da je bila nova pogodba o zaposlitvi veljavno sklenjena, ker ob podpisu sporne pogodbe o zaposlitvi tožnikova sposobnost razsojanja ni bila okrnjena, ker je nedvomno razumel pomen svojega ravnanja in bil sposoben izraziti svojo voljo, potrebno za veljavno sklenitev pogodbe. Svojo odločitev je oprlo na izvedensko mnenje sodne izvedenke, ki ga je po presoji pritožbenega sodišča pravilno ocenilo kot popolno, strokovno, nepristransko, jasno in konsistentno.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 215, 215/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nadomestilo plače - reparacija - sodna razveza - plačilo razlike plače - denarno povračilo - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Pravice na podlagi delovnega razmerja, vključno s plačo oziroma razliko v plači, lahko sodišče v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi prizna do datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma datuma, do katerega delavcu prizna delovno razmerje. Predmet nadomestila iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 pa so morebitna prikrajšanja po tem datumu. Po datumu zaposlitve delavca pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče temu delavcu ne more priznati delovnega razmerja še pri prejšnjem delodajalcu. Delavcu v tem obdobju tudi ne more priznati razlike plače pri bivšem in sedanjem (oziroma v času odločanja že bivšem) delodajalcu, saj ob nepriznanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, bivšemu delavcu ni mogoče priznati tudi plače kot pravice v povezavi z obstojem delovnega razmerja (kvečjemu odškodnino). Ker je tožnica vtoževala razliko nadomestila plače med plačo, ki jo je prejemala pri novem delodajalcu in plačo, ki bi jo prejemala pri toženi stranki, je sodišče prve stopnje v tem delu utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Ker je bila plača pravilno obračunavana, tožnica ni bila dolžna pomislekov o takšnem načinu obračunavanja sporočiti direktorju tožene stranke. Tožena stranka je namreč v pogodbi izhajala iz izhodišča, da je ta obveznost obstajala glede na domnevno nezakonit obračun plače, kar pa se je izkazalo za neutemeljeno. Tožena stranka torej tožnici ni očitala, da bi morala vsak pomislek, ki ga je imela, tudi če bi bil neutemeljen, sporočiti direktorju tožene stranke, zato je izredna odpoved nezakonita že iz razloga, ker ni podana kršitev niti po 1. niti 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
sklep o začasni odredbi - pravočasnost vložitve ugovora - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - trditveno in dokazno breme - začetek tega roka
Trenutek vročitve ni vezan na prejem pošiljke v hišnem predalčniku, temveč nastopi s potekom petnajstega dne od dneva, ko je bilo tam puščeno obvestilo o prispeli pošiljki.
ZZZDR člen 4, 4/2, 6, 113. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12, 13, 14. ZNP člen 37.
razmerja med starši in otroki - roditeljska pravica - izvrševanje roditeljske pravice - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - mladoleten otrok - otrokova korist - mnenje otroka - otrokova želja - osnovna šola - izbira osnovne šole - kraj bivanja - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole
Odločitev za prešolanje je v korist otrokovega razvoja, spodbujanja njegove samostojnosti in večje možnosti za počitek in prosti čas, kljub njegovemu odklanjanju prešolanja. Tega je psihologinja CSD ocenila za pristnega, hkrati pa navedla, da ni mogoče izključiti manipulativnega vedenja očeta in odtujevanja. Slednja ugotovitev pa relativizira pomen otrokovega nasprotovanja prešolanju.
Upoštevajoč okoliščine, v katerih je bilo otrokovo mnenje podano in okoliščine, ki se nanašajo na njegov razvoj, vzpodbujanje njegove samostojnosti, večje možnosti za počitek in prosti čas, je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da je prešolanje otroka v šolo v kraj njegovega prebivališča, v njegovo korist.