ZFPPIPP člen 231, 231-3, 232, 232/1, 232/1-2, 232/2-1, 236, 237, 238, 383, 383/1, 383/2. URS člen 15, 15/3, 33, 50, 146. ZDavP-2 člen 102.
osebni stečaj - osebni stečaj samostojnega podjetnika - začetek stečajnega postopka - procesne predpostavke za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - verjetno izkazana terjatev - odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - obročno plačilo
Sodišče dolžniku ne more in ne sme dovoliti obročnega plačila dolga. O takem predlogu bi lahko odločal le upnik, vendar pa mu dolžnik česa takega nikoli ni predlagal. Že iz upnikovega odgovora na ugovor dolžnika pa je razvidno, da odlog in obročno plačilo ni mogoče za pretežni del dolžnikove obveznosti do upnika.
Predlagatelj postopka osebnega stečaja – država – v okviru ustavne pravice državljanov do socialne varnosti ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje, kot je določeno že v 50. členu Ustave RS, sredstva za uresničevanje svojih nalog pa med drugim pridobiva tudi z davki in drugimi obveznimi dajatvami (146. člen Ustave RS). Ko torej upnik uveljavlja terjatve iz naslova davkov in prispevkov, s tem skrbi za delovanje sistema socialne varnosti in tudi za možnost uresničevanja drugih nalog, ki mu jih nalaga že Ustava RS, pa tudi zakonski in podzakonski predpisi.
stroški ugovora - umik predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - neutemeljeno povzročeni stroški - poplačilo upnika v izvršbi - izvršitev sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo - sodna praksa - drugačno dejansko stanje zadeve
Ob dejstvu, da je potrebo po izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova povzročil dolžnik s svojim neplačilom izterjevane terjatve, in upoštevaje dejstvo, da je z ugovorom uspel zgolj zaradi sklicevanja na prisilno poplačilo terjatve, se okoliščina, da upnik v tem postopku (nikoli) ni umaknil predloga za izvršbo v celoti, pri presoji dolžnikove (ne)upravičenosti do povrnitve stroškov ugovora izkaže za okoliščino postranskega pomena.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega res niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, takoj po določni seznanitvi z izpolnitvijo. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika
Izrek obsodilne sodbe ima v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami, to je prvim odstavkom 95. člena ZKP, praviloma vselej za posledico tudi izrek, da je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka. Določbe četrtega odstavka 95. člena in tudi prvega odstavka 97. člena ZKP, da se nagrada in potrebni izdatki po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika izplačajo iz proračunskih sredstev, so izjema, ki mora imeti podlago v popolno ugotovljenih, ažurnih in nedvomnih podatkih o dejanskem premoženjskem stanju obdolženega. Če takih podatkov sodišče ob izreku sodbe nima, mora vselej odločiti v skladu z določbo prvega odstavka 95. člena ZKP, obdolženec pa lahko zatem, v določenem roku iz četrtega odstavka 95. člena ZKP, dokazuje, da bo s plačilom stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.
sklenitev pogodbe - pooblastilo za sklenitev pogodbe - izpolnitev pogodbe - konkludenten način sklenitve pogodbe
Ob tem, ko torej tožeča stranka do zaključka del ni izpostavila, da je pogodba ne zavezuje, ker jo je sklenila neupravičena oseba, in je storitev odobrila, saj jo je tudi plačala, je moč zaključiti, da je bila pogodba o opravi pravnih storitev, ki jo je s tožencem sklenil A. K.l ml., odobrena s strani tožeče stranke s konkludentnim ravnanjem in se zato šteje za sklenjeno in veljavno.
stranka zapuščinskega postopka - upnik kot stranka zapuščinskega postopka - ločitev zapuščine - prijava terjatve
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja z namenom, da se upniki poplačajo samo iz zapuščinskega premoženja (143. člen ZD).
Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno razlagalo pojem 24-urnega počitka. Tožena stranka se svoje obveznosti glede zagotavljanja tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na okoliščine, povezane z življenjem in delom v vojaški bazi na misiji.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 215, 215/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nadomestilo plače - reparacija - sodna razveza - plačilo razlike plače - denarno povračilo - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Pravice na podlagi delovnega razmerja, vključno s plačo oziroma razliko v plači, lahko sodišče v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi prizna do datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma datuma, do katerega delavcu prizna delovno razmerje. Predmet nadomestila iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 pa so morebitna prikrajšanja po tem datumu. Po datumu zaposlitve delavca pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče temu delavcu ne more priznati delovnega razmerja še pri prejšnjem delodajalcu. Delavcu v tem obdobju tudi ne more priznati razlike plače pri bivšem in sedanjem (oziroma v času odločanja že bivšem) delodajalcu, saj ob nepriznanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, bivšemu delavcu ni mogoče priznati tudi plače kot pravice v povezavi z obstojem delovnega razmerja (kvečjemu odškodnino). Ker je tožnica vtoževala razliko nadomestila plače med plačo, ki jo je prejemala pri novem delodajalcu in plačo, ki bi jo prejemala pri toženi stranki, je sodišče prve stopnje v tem delu utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Ker je bila plača pravilno obračunavana, tožnica ni bila dolžna pomislekov o takšnem načinu obračunavanja sporočiti direktorju tožene stranke. Tožena stranka je namreč v pogodbi izhajala iz izhodišča, da je ta obveznost obstajala glede na domnevno nezakonit obračun plače, kar pa se je izkazalo za neutemeljeno. Tožena stranka torej tožnici ni očitala, da bi morala vsak pomislek, ki ga je imela, tudi če bi bil neutemeljen, sporočiti direktorju tožene stranke, zato je izredna odpoved nezakonita že iz razloga, ker ni podana kršitev niti po 1. niti 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače
Nalog, ki jih je kot vodja izmene opravljal tožnik, ni mogoče uvrstiti med naloge vodje patrulje, ki sicer spadajo v opis delovnega mesta starejšega policista. Sodišče prve stopnje je torej pravilno presodilo, da je tožnik v spornem obdobju dejansko izvrševal večino nalog delovnega mesta policist - vodja izmene in na tej podlagi utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00018973
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZS člen 103, 103/3.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - odškodninska odgovornost - pravne napake - know how - obligacijsko pravo - kršitev pogodbe o poslovnem sodelovanju - spor o pravici iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost - predhodno vprašanje
Tožeča stranka tožbeni zahtevek opira na trditve o pravnih napakah in odškodninski odgovornosti za poslovno škodo, torej na institute obligacijskega prava, ki jih ureja Obligacijski zakonik. Le v primeru, če bi tožeča stranka svoj odškodninski zahtevek oprla na tista določila Zakona o industrijski lastnini ali Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki sicer v primeru kršitve materialno pravnih določil teh zakonov napotujejo na OZ, bi držalo pritožbeno stališče, da je za odločitev o tem sporu izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Okoliščina, da gre pri predhodnem vprašanju za spor o pravici intelektualne lastnine, ne pomeni, da (tudi) predmetni spor predstavlja spor o pravicah intelektualne lastnine. Tožbeni zahtevek in navedbe v zvezi s tožbenim zahtevkom iz konkretne pravde so po zakonu podlaga za določitev stvarne in krajevne pristojnosti posameznega sodišča, ne pa navedbe, povezane z odločitvijo o o predhodnem vprašanju.
Zahtevek tožnice je bil pravilno zavrnjen tudi zato, ker si je škodo tožnica povzročila s svojim lastnim neskrbnim ravnanjem (171. člen OZ). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da tožnica tožencu, kljub pozivu, ni predložila odločbe o telesni okvari nad 60 %, s katero je razpolagala. Če bi upoštevala poziv, bi bila tožnica, kot izhaja tudi iz izpovedbe priče, sekretarke toženca, zbrala zadostno število točk in bi bila uvrščena na seznam udeležencev skupinske OR 2015, katerim je bila udeležba plačana iz sredstev ZZZS, posledično pa bi ji bili plačani tudi stroški spremljevalca.
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.
povrnitev premoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - odškodnina - pravica do svobode izražanja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - kolizija ustavnih pravic - vrednostna sodba
Toženčeva vrednostna sodba je temeljila na časopisnem članku, iz katerega je izhajalo, da gre za zapis tožnikovih izjav, ter na izreku suspenza in uvedbi disciplinskega postopka. Okoliščine, ki so nastopile po sporni objavi za presojo toženčeve vere v resničnost tistega, kar je navedel v objavi na spletu, niso relevantne. Toženec objave na spletu ni podal z namenom zaničevanja ampak kot odgovor na tožnikove izjave v medijih. Njegova izjava v teh okoliščinah pomeni dopustno izvrševanje svobode izpražanja.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00020040
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2, 273.. ZDR-1 člen 208, 208/1, 208/3, 208/4, 209.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - neznatna škoda - mandat - začasno delo v tujini
Tožnica je delo opravljala na podlagi pogodbe za opravljanje dela v tujini (208. in 209. člen ZDR-1), in sicer za čas trajanja mandata, ne pa na podlagi določb ZDR-1 o pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Ker je bilo tožničino delo vezano na mandat, je vsakokratna pogodba o zaposlitvi z iztekom mandata prenehala. V kolikor ne pride do ponovnega imenovanja na delovno mesto vodje in sklenitve nove pogodbe, ima toženka vso pravico, da je tožnico o izteku mandata obvestila in ji na podlagi četrtega odstavka 208. člena ZDR-1 zagotovila vrnitev v Slovenijo ter temu ustrezno v podpis ponudila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto področni podsekretar.
Pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank gospodarska družba, pri čemer citirana določba ne izključuje odškodninskih sporov, sodišče druge stopnje zaključuje, da gre v danem primeru za gospodarski spor, za odločanje v katerem je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Murski Soboti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 619, 633 - 640.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - jamčevalni zahtevek - trditveno breme - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z določili ZPP ter ustaljeno sodno prakso dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, saj so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank. Ker tožena stranka, kot je zgoraj pojasnjeno ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede podanega ugovora, bi bilo tudi kakršnokoli izvajanje dokazov (zaslišanja priče) odveč.
Toženec je tožniku v spornem obdobju plačal le dejansko opravljene ure, to je plačo (po urni postavki, ki je bila ustno dogovorjena) ter stroške prehrane na delu, ne pa tudi regresov za letni dopust, razen polovice regresa za letni dopust za leto 2014. Delodajalec bi moral poskrbeti, da je delavec ustrezno in pregledno seznanjen s plačilom regresa ločeno od ostalih izplačil (plače in podobno) in da regres za letni dopust ne more biti "skrit" v postavki za plačo. Tožnik ni prejemal plačilnih list, plačo pa je prejemal glede na dejansko opravljene ure, na podlagi evidence, ki jo je - enako kot njegovi sodelavci - vodil sam in jo konec meseca predložil tožencu, s katerim sta evidence uskladila. Plača je - glede na ustni dogovor med tožnikom in tožencem - znašala 8,00 EUR na uro, dogovorjeno pa je bilo tudi povračilo stroškov prehrane na delu in sicer 6,00 EUR na dan za malico. Toženec tudi evidence ur za tožnika, ki bi jo moral kot delodajalec voditi v skladu z ZEPDSV, ni predložil. Zato je pravilen zaključek, da so bile plačilne liste za tožnika prirejene, v posledici česar sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo in ni verjelo izpovedi toženca, da je bil regres za letni dopust tožniku za sporna leta dejansko tudi izplačan, kot to prikazujejo plačilne liste, saj toženec dejanskih izplačil regresa ni dokazal. Zgolj dejstvo, da so bila v posameznih mesecih izplačila oziroma nakazila na tožnikov račun večja, kar toženec kot bistveno izpostavlja tudi v pritožbi, pa ne more biti odločilnega pomena, če ni podatkov o dejansko opravljenih delovnih urah v spornem obdobju (ko so delavci mesečno opravili 180, 190 ali celo po 220 ur, kot je izpovedal tožnik), ki bi omogočali izračun izplačane plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. prehrane).
Stališče, da nekdo, ki je zaposlen pri pravdni stranki, ne bi smel biti zaslišan kot priča, ni pravilno in nima podlage v predpisih in odločbah, na katere se pritožnik sklicuje.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - enotna odškodnina
Toženka neutemeljeno opozarja, da je imel tožnik v spornem poletnem obdobju na voljo več kot 4 m2 osebnega prostora. V skladu s sodno prakso se sicer, kadar ima posameznik na voljo več kot 4 m2, pri presoji, ali je prišlo med prestajanjem pripora do nedopustnega posega v posameznikovo intimo, pomanjkanje prostora ne šteje kot odločilen dejavnik, vendar pa je kvadratura, ki jo je imel tožnik na voljo v spornem obdobju v sobah št. 115 in 82, le malo presegla 4 m2 (nekaj cm2, česar posameznik v prostoru niti ne zazna). Glede na navedeno in ker so bile v spornem poletnem obdobju v navedenih sobah štiri osebe (in ne tri ali manj) ter visoke temperature, je pravilna presoja prvostopenjskega sodišča, da je tožnik takrat bival v takšnih nevzdržnih razmerah, ki opravičujejo prisojo denarne odškodnine. Pri tem je tudi pravilno navedlo, da je od števila oseb odvisen tudi hrup v prostoru, slab zrak, zakajenost prostora, vsaka oseba dodatno poveča temperaturo,... Takšne neugodne razmere niso nujno povezane s prestajanjem pripora oziroma so presegle neizogibno raven.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 5/3, 19, 19-7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 8, 8/3. OZ člen 171.
Tožena stranka se svoje odgovornosti tudi ne more razbremeniti s pritožbenimi navedbami, da je vgradila mehanske lopute prav zaradi okvar avtomatskega sistema in z namenom nadaljnjega varnega ter zdravega opravljanja dela. Že opisani mehanski način odpiranja loput z vsemi spremljajočimi okoliščinami je delavce izpostavljal potencialni nevarnosti zdrsa ali poškodbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da običajno vzdrževanje stroja in izvedba sprejetih zaščitnih ukrepov nista zadoščali. Navedlo je, katere ukrepe bi tožena stranka za zagotovitev varnega dela morala sprejeti in ugotovilo, da bi škodni dohodek lahko preprečila. S tem pa se je kot utemeljen izkazal očitek tožeče stranke toženi stranki, da je opustila dolžnost delavcem zagotoviti brezhibno delovno opremo oziroma ni izvedla vseh ukrepov, da bi se nevarnost znižala na najmanjšo možno mero (prvi odstavek 4. člena in tretji odstavek 8. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme). Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu tako, da zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme (prvim in tretji odstavek 5. člena ter 7. točka 19. člena ZVZD-1), tej zahtevi pa tožena stranka ni zadostila.