preživnina otrok - tožba za zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - akontacija dohodnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca
Po mnenju pritožbenega sodišča okoliščina, da mati tožnic ne uveljavlja dohodninske olajšave, kar pogojuje njen nižji neto dohodek, ne predstavlja bistvene oziroma pravno relevantne spremembe njene preživninske zmožnosti. V nasprotnem primeru bi bila pravnomočno določena preživnina vsako leto lahko izpostavljena tožbi za njeno spremembo, v odvisnosti od tega, kateri od preživninskih zavezancev je oziroma bo uveljavljal dohodninsko olajšavo. To bi povsem izvotlilo pomen pravnomočne odločitve, saj bi bilo treba vseskozi znova določati preživnino. Poleg tega je v Zakonu o dohodnini (Zdoh-2) določeno, da se v primeru, ko se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave (enajsti odstavek 114. člena ZDoh-2). Zgolj iz navedenega razloga se torej razmere na strani matere tožnic niso spremenile na način, ki bi sam po sebi utemeljeval večjo preživninsko obremenitev toženca. Sodišče prve stopnje je zato napačno uporabilo določbo 132. člena ZZZDR, ko je štelo navedeno okoliščino za bistveno. Preživninske zmožnosti staršev se torej niso spremenile.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 215, 215/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nadomestilo plače - reparacija - sodna razveza - plačilo razlike plače - denarno povračilo - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Pravice na podlagi delovnega razmerja, vključno s plačo oziroma razliko v plači, lahko sodišče v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi prizna do datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma datuma, do katerega delavcu prizna delovno razmerje. Predmet nadomestila iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 pa so morebitna prikrajšanja po tem datumu. Po datumu zaposlitve delavca pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče temu delavcu ne more priznati delovnega razmerja še pri prejšnjem delodajalcu. Delavcu v tem obdobju tudi ne more priznati razlike plače pri bivšem in sedanjem (oziroma v času odločanja že bivšem) delodajalcu, saj ob nepriznanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, bivšemu delavcu ni mogoče priznati tudi plače kot pravice v povezavi z obstojem delovnega razmerja (kvečjemu odškodnino). Ker je tožnica vtoževala razliko nadomestila plače med plačo, ki jo je prejemala pri novem delodajalcu in plačo, ki bi jo prejemala pri toženi stranki, je sodišče prve stopnje v tem delu utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Ker je bila plača pravilno obračunavana, tožnica ni bila dolžna pomislekov o takšnem načinu obračunavanja sporočiti direktorju tožene stranke. Tožena stranka je namreč v pogodbi izhajala iz izhodišča, da je ta obveznost obstajala glede na domnevno nezakonit obračun plače, kar pa se je izkazalo za neutemeljeno. Tožena stranka torej tožnici ni očitala, da bi morala vsak pomislek, ki ga je imela, tudi če bi bil neutemeljen, sporočiti direktorju tožene stranke, zato je izredna odpoved nezakonita že iz razloga, ker ni podana kršitev niti po 1. niti 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00018973
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZS člen 103, 103/3.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - odškodninska odgovornost - pravne napake - know how - obligacijsko pravo - kršitev pogodbe o poslovnem sodelovanju - spor o pravici iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost - predhodno vprašanje
Tožeča stranka tožbeni zahtevek opira na trditve o pravnih napakah in odškodninski odgovornosti za poslovno škodo, torej na institute obligacijskega prava, ki jih ureja Obligacijski zakonik. Le v primeru, če bi tožeča stranka svoj odškodninski zahtevek oprla na tista določila Zakona o industrijski lastnini ali Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki sicer v primeru kršitve materialno pravnih določil teh zakonov napotujejo na OZ, bi držalo pritožbeno stališče, da je za odločitev o tem sporu izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Okoliščina, da gre pri predhodnem vprašanju za spor o pravici intelektualne lastnine, ne pomeni, da (tudi) predmetni spor predstavlja spor o pravicah intelektualne lastnine. Tožbeni zahtevek in navedbe v zvezi s tožbenim zahtevkom iz konkretne pravde so po zakonu podlaga za določitev stvarne in krajevne pristojnosti posameznega sodišča, ne pa navedbe, povezane z odločitvijo o o predhodnem vprašanju.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače
Nalog, ki jih je kot vodja izmene opravljal tožnik, ni mogoče uvrstiti med naloge vodje patrulje, ki sicer spadajo v opis delovnega mesta starejšega policista. Sodišče prve stopnje je torej pravilno presodilo, da je tožnik v spornem obdobju dejansko izvrševal večino nalog delovnega mesta policist - vodja izmene in na tej podlagi utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00018298
SPZ člen 47.. ZPP člen 186, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.. URS člen 22, 23.
izločitvena pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - gradnja čez mejo - sprememba tožbe - pravno nasledstvo - razlogi o odločilnih dejstvih
Odločba se nanaša na dileme dopustnosti oziroma uspešnosti uveljavljanja izločitvene pravice v primeru pravnega nasledstva (singularnega ali univerzalnega) na stvari, ki je predmet izločitvene pravice (v obravnavani zadevi na nepremičnini stečajnega dolžnika) in ne na nepremičnini tistega, ki izločitveno uveljavlja, torej pritožnika. VSRS na postavljeno revizijsko vprašanje v tej zadevi ponuja jasen odgovor: kdor po začetku stečajnega postopka postane pravni naslednik izločitvenega upnika, lahko uveljavlja izločitveno pravico svojega pravnega prednika. V obravnavani zadevi je situacija obrnjena (do spremembe lastništva je prišlo v sferi izločitvenega upnika in ne stečajnega dolžnika), tako da so vsi pritožbeni ugovori v tej smeri, s sklicevanjem na citirano odločbo VSRS, neutemeljeni. Zaradi navedenega tudi ravnanje sodišča prve stopnje, ki o nazadnje predlagani spremembi tožbe ni odločilo (po mnenju tožnika bi jo moralo v skladu z 186. členom ZPP dopustiti), ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sprejete odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00021468
ZPP člen 254.. ZDR-1 člen 13, 15.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - duševna bolezen - bolniški stalež - razsodnost - procesna predpostavka - izvedensko mnenje
Kot bistveno je sodišče prve stopnje obravnavalo vprašanje, ali je bil tožnik ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi sposoben za razsojanje, glede na to, da je sposobnost za razsojanje, enako kot poslovna sposobnost, predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Pogodba, ki jo je sklenila oseba brez dejanske sposobnosti razsojanja, je namreč nična. Pravilno je presodilo, da tožnik neutemeljeno uveljavlja ničnost pogodbe o zaposlitvi in da je bila nova pogodba o zaposlitvi veljavno sklenjena, ker ob podpisu sporne pogodbe o zaposlitvi tožnikova sposobnost razsojanja ni bila okrnjena, ker je nedvomno razumel pomen svojega ravnanja in bil sposoben izraziti svojo voljo, potrebno za veljavno sklenitev pogodbe. Svojo odločitev je oprlo na izvedensko mnenje sodne izvedenke, ki ga je po presoji pritožbenega sodišča pravilno ocenilo kot popolno, strokovno, nepristransko, jasno in konsistentno.
Toženec je tožniku v spornem obdobju plačal le dejansko opravljene ure, to je plačo (po urni postavki, ki je bila ustno dogovorjena) ter stroške prehrane na delu, ne pa tudi regresov za letni dopust, razen polovice regresa za letni dopust za leto 2014. Delodajalec bi moral poskrbeti, da je delavec ustrezno in pregledno seznanjen s plačilom regresa ločeno od ostalih izplačil (plače in podobno) in da regres za letni dopust ne more biti "skrit" v postavki za plačo. Tožnik ni prejemal plačilnih list, plačo pa je prejemal glede na dejansko opravljene ure, na podlagi evidence, ki jo je - enako kot njegovi sodelavci - vodil sam in jo konec meseca predložil tožencu, s katerim sta evidence uskladila. Plača je - glede na ustni dogovor med tožnikom in tožencem - znašala 8,00 EUR na uro, dogovorjeno pa je bilo tudi povračilo stroškov prehrane na delu in sicer 6,00 EUR na dan za malico. Toženec tudi evidence ur za tožnika, ki bi jo moral kot delodajalec voditi v skladu z ZEPDSV, ni predložil. Zato je pravilen zaključek, da so bile plačilne liste za tožnika prirejene, v posledici česar sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo in ni verjelo izpovedi toženca, da je bil regres za letni dopust tožniku za sporna leta dejansko tudi izplačan, kot to prikazujejo plačilne liste, saj toženec dejanskih izplačil regresa ni dokazal. Zgolj dejstvo, da so bila v posameznih mesecih izplačila oziroma nakazila na tožnikov račun večja, kar toženec kot bistveno izpostavlja tudi v pritožbi, pa ne more biti odločilnega pomena, če ni podatkov o dejansko opravljenih delovnih urah v spornem obdobju (ko so delavci mesečno opravili 180, 190 ali celo po 220 ur, kot je izpovedal tožnik), ki bi omogočali izračun izplačane plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. prehrane).
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika
Izrek obsodilne sodbe ima v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami, to je prvim odstavkom 95. člena ZKP, praviloma vselej za posledico tudi izrek, da je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka. Določbe četrtega odstavka 95. člena in tudi prvega odstavka 97. člena ZKP, da se nagrada in potrebni izdatki po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika izplačajo iz proračunskih sredstev, so izjema, ki mora imeti podlago v popolno ugotovljenih, ažurnih in nedvomnih podatkih o dejanskem premoženjskem stanju obdolženega. Če takih podatkov sodišče ob izreku sodbe nima, mora vselej odločiti v skladu z določbo prvega odstavka 95. člena ZKP, obdolženec pa lahko zatem, v določenem roku iz četrtega odstavka 95. člena ZKP, dokazuje, da bo s plačilom stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.
povrnitev premoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - odškodnina - pravica do svobode izražanja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - kolizija ustavnih pravic - vrednostna sodba
Toženčeva vrednostna sodba je temeljila na časopisnem članku, iz katerega je izhajalo, da gre za zapis tožnikovih izjav, ter na izreku suspenza in uvedbi disciplinskega postopka. Okoliščine, ki so nastopile po sporni objavi za presojo toženčeve vere v resničnost tistega, kar je navedel v objavi na spletu, niso relevantne. Toženec objave na spletu ni podal z namenom zaničevanja ampak kot odgovor na tožnikove izjave v medijih. Njegova izjava v teh okoliščinah pomeni dopustno izvrševanje svobode izpražanja.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - pravica do stikov - začasna ureditev stikov - stiki - stiki očeta z otrokom - sprememba stikov - telefonski stiki z otrokom - stiki pod nadzorom - otrokova korist - odvzem stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - kaznivo dejanje grdega ravnanja - zapor
Glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca (izrečena mu je bila pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini) je po oceni pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da potekajo stiki med dečkom in njegovim očetom začasno pod nadzorom. Zaradi dečkove starosti in navezanosti na mater je prav, da predlagateljica vrši nadzor nad vsebino njunega pogovora in lahko prepreči morebitne grožnje in pogovor z neprimerno vsebino. Nasprotni udeleženec pa ima priložnost, da svoje navedbe o tem, da se bo vzdržal neprimernega ravnanja, tudi uresniči in z izpodbijanim sklepom določene stike tudi izvrši.
Zahtevek tožnice je bil pravilno zavrnjen tudi zato, ker si je škodo tožnica povzročila s svojim lastnim neskrbnim ravnanjem (171. člen OZ). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da tožnica tožencu, kljub pozivu, ni predložila odločbe o telesni okvari nad 60 %, s katero je razpolagala. Če bi upoštevala poziv, bi bila tožnica, kot izhaja tudi iz izpovedbe priče, sekretarke toženca, zbrala zadostno število točk in bi bila uvrščena na seznam udeležencev skupinske OR 2015, katerim je bila udeležba plačana iz sredstev ZZZS, posledično pa bi ji bili plačani tudi stroški spremljevalca.
Pritožba bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP utemeljuje z lastno oceno izvedenih dokazov, pri čemer prezre, da se obdolženec tekom postopka ni zagovarjal, da se svojega ravnanja zaradi količine popitega alkohola ne bi zavedal, kaj takega pa ne izhaja niti iz ugotovljenega dejanskega stanja.
Pravno odločilne okoliščine so enako ugotovljene na strani tako pritožnika kot prevzemnika kmetije, razen glede okoliščine, da je V. J. z delom na zapustnikovi kmetiji v obdobju deset let pred zapustnikovo smrtjo brez dvoma prispeval k njeni ohranitvi, pritožnik pa je na kmetiji ugotovljeno delal le v mladosti do odselitve, ko je bil star dvajset let, potem pa (več kot 30 let) na tej kmetiji ni več delal. Zato pritožnikova pomoč pri delu na zapustnikovi kmetiji ni pravno upoštevna okoliščina in je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbo 7. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ko je V. J. določila za prevzemnika zapustnikove kmetije.
ZZZDR člen 4, 4/2, 6, 113. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12, 13, 14. ZNP člen 37.
razmerja med starši in otroki - roditeljska pravica - izvrševanje roditeljske pravice - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - mladoleten otrok - otrokova korist - mnenje otroka - otrokova želja - osnovna šola - izbira osnovne šole - kraj bivanja - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole
Odločitev za prešolanje je v korist otrokovega razvoja, spodbujanja njegove samostojnosti in večje možnosti za počitek in prosti čas, kljub njegovemu odklanjanju prešolanja. Tega je psihologinja CSD ocenila za pristnega, hkrati pa navedla, da ni mogoče izključiti manipulativnega vedenja očeta in odtujevanja. Slednja ugotovitev pa relativizira pomen otrokovega nasprotovanja prešolanju.
Upoštevajoč okoliščine, v katerih je bilo otrokovo mnenje podano in okoliščine, ki se nanašajo na njegov razvoj, vzpodbujanje njegove samostojnosti, večje možnosti za počitek in prosti čas, je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da je prešolanje otroka v šolo v kraj njegovega prebivališča, v njegovo korist.
ZPP člen 153, 153/1, 242, 242/3, 249, 249/1, 249/2. ZNP člen 46. ZZZDR člen 196, 212.
stroški nepravdnega postopka - stroški priče - izvršljivost sklepa - založitev stroškov za izvedbo dokaza - nagrada in stroški izvedenca - plačilo predujma za izvedenca - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - udeleženec postopka - skrbnik za poseben primer - stroški skrbnika - plačilo stroškov iz proračuna
Položaj skrbnice osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost, je primerljiv s položajem izvedenca, ki opravi določeno delo po naročilu sodišča. Zato pride v poštev tudi smiselna uporaba tretjega odstavka 242. člena v zvezi z drugim odstavkom 249. člena ZPP.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 93, 94, 94/2, 200, 200/1, 200/2.. OZ člen 62, 62/3.. ZPP člen 181, 181/1.. ZDavP-2 člen 352.
obstoj delovnega razmerja - plačilo razlike plače - študentsko delo - sodno varstvo - elementi delovnega razmerja - prikrito delovno razmerje - stroški prevoza na delo in z dela - davki in prispevki - izrek sodbe
Opravljanje kratkotrajnega oziroma priložnostnega dela za druge naročnike ne izključuje obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki. Tudi redno zaposleni delavci lahko občasno opravljajo delo, ki jim omogoča dodaten zaslužek.
Ker je tožena stranka v okviru organiziranega delovnega procesa dajala tožniku navodila glede osebnega opravljanja dela in ga nadzorovala, je šlo v tožnikovem primeru dejansko za prikrito delovno razmerje. Za prikrito delovno razmerje gre namreč v primeru, če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov. ZDR v drugem odstavku 11. člena oziroma ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena v takšnem primeru ne glede na formalno obliko razmerja celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja.
Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), ni pravilno, da sodba vsebuje točno določen neto znesek oziroma kapico kot najvišjo neto osnovo, saj tako oblikovan izrek sodbe ni v skladu s predpisi, ki urejajo obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Zaradi tega je nepravilno, da sodba sodišča prve stopnje nalaga toženi stranki obračun in plačilo davkov in prispevkov od posameznih mesečnih neto dohodkov.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 619, 633 - 640.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - jamčevalni zahtevek - trditveno breme - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z določili ZPP ter ustaljeno sodno prakso dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, saj so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank. Ker tožena stranka, kot je zgoraj pojasnjeno ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede podanega ugovora, bi bilo tudi kakršnokoli izvajanje dokazov (zaslišanja priče) odveč.
Če je obtoženec obsojen na denarno kazen, se v sodbi (poleg števila dnevnih zneskov in višine dnevnega zneska) navede rok, v katerem mora denarno kazen plačati, in način, kako se izvrši denarna kazen, če se tudi prisilno ne more izterjati. Ker izvršitev denarne kazni z zaporom ne pomeni naknadne spremembe pravnomočne denarne kazni v zapor, saj se pravnomočna kazen lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, in še to samo v obsojenčevo korist, temveč gre za način izvršitve pravnomočne denarne kazni, mora biti obtoženec z načinom izvršitve denarne kazni seznanjen že v obsodilni sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018160
ZPP člen 156, 156/1. ZIZ člen 38, 38/6. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 131, 131/1, 131/2, 383, 383/1.
neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - stroški ugovora - stroški predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - začetek postopka osebnega stečaja - javna objava podatkov - neizpodbojna pravna domneva - naključje, ki se primeri stranki - zmotno ravnanje sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Upnik je predlog za izvršbo zoper dolžnika vložil neutemeljeno, poleg tega pa je za dolžnika ugodna odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju upnikovega predloga za izvršbo že pravnomočna, zato je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, kajti navedeni stroški so mu bili s strani upnika povzročeni neutemeljeno.
OZ člen 73. SZ-1 člen 68, 68/2, 68/3. ZEN člen 74.
odpoved pogodbe - veljavnost odpovedi - pogodbena stranka - pooblastila upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - stanovanjska soseska
Naročniki so v Pogodbi opredeljeni točno tako, kot to zahteva drugi odstavek 68. člena SZ-1. Namesto, da bi bili v njej navedeni vsi, Pogodba vsebuje le navedbo Etažni lastniki. Tudi večstanovanjske stavbe so v Pogodbi (dovolj) natančno označene z navedbo ulice, hišne številke in s krajem, kjer se nahajajo. Pritožnik zato tudi nima prav, češ da je stranka Pogodbe soseska oziroma etažni lastniki soseske kot take.
Za stališče, da je natančna označba večstanovanjske stavbe lahko zgolj njena identifikacijska oznaka po 74. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, v pravnem redu ni podlage.