sodna taksa kot procesna predpostavka - pravica do dostopa do sodišča - pravica do učinkovitega sodnega varstva - namen sodnih taks - prepozno plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor se šteje za umaknjen
Zakonska določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo vloženega pravnega sredstva sicer res utesnjujoče vpliva na položaj stranke, vendar pa gre pri tej določbi le za podrobnejšo ureditev načina izvrševanja te pravice in ne za njeno omejitev.
V plačilnem nalogu je bilo jasno navedeno, da mora biti sodna taksa plačana v roku osmih dni od vročitve plačilnega naloga, dolžnik pa je bil tudi opozorjen, da če v danem roku sodne takse ne bo plačal (velja tudi za primer, ko je taksa sicer plačana, vendar je plačana prepozno), se bo štelo, da je ugovor umaknjen.
odškodninska odgovornost - plačilo zavarovalnine - obstoj škodnega dogodka - prometna nesreča - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - ugotovljeno dejansko stanje - vmesna sodba
Obravnavana dokazna ocena je vsebinsko prepričljiva, racionalno sprejemljiva in preverljiva. Zaključki so jasni, logični in življenjsko sprejemljivi, zato je dokazna ocena prepričljiva.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je fizična oseba in ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Po vsebini pa v tej zadevi ne gre za spor iz drugega odstavka 481. ali 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče, glede na prebivališče tožene stranke torej Okrajno sodišče v Ljubljani (prim. prvi odstavek 47. člena ZPP).
ZNP člen 37. ZPP člen 360, 360/1. ZDZdr člen 30, 30/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod - nerelevantne pritožbene navedbe - ugoditev pritožbi
Pritožbeno sodišče je že v postopku po pritožbi nasprotne udeleženke njeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarilo je, da je odločitev sodišča, da se udeleženko namesti v socialno varstveni zavod, preuranjena in sodišču prve stopnje naložilo, da dopolni dokazni postopek. Že iz navedenega razloga je bilo potrebno ugoditi tudi še pravočasni pritožbi socialno varstvenega zavoda, ne da bi pritožbeno sodišče posebej odgovarjalo na pritožbene navedbe, saj so glede na razloge, ki so vodili do ugoditve pritožbi udeleženke, v tej fazi postopka za odločitev nepomembne navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).
presoja višine denarne odškodnine - povrnitev bodoče škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - materialna škoda - potni stroški - odločanje po prostem preudarku - revalorizacija plačane odškodnine
V sodni praksi se, pri ugotavljanju višine premoženjske škode iz naslova potnih stroškov po prostem preudarku, uporabljajo različne podlage za izračun, njihova izbira pa je odvisna od ponujene trditvene podlage in okoliščin konkretnega primera.
Če je obtoženec obsojen na denarno kazen, se v sodbi (poleg števila dnevnih zneskov in višine dnevnega zneska) navede rok, v katerem mora denarno kazen plačati, in način, kako se izvrši denarna kazen, če se tudi prisilno ne more izterjati. Ker izvršitev denarne kazni z zaporom ne pomeni naknadne spremembe pravnomočne denarne kazni v zapor, saj se pravnomočna kazen lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, in še to samo v obsojenčevo korist, temveč gre za način izvršitve pravnomočne denarne kazni, mora biti obtoženec z načinom izvršitve denarne kazni seznanjen že v obsodilni sodbi.
Če je sporna le odločitev o stroških postopka, sodišče o zadevi ni dolžno razpravljati in izvajati dokaznega postopka. Odločitev je odvisna od presoje trditev in njihove skladnosti z listinami.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - vročitev sodbe obdolžencu, ki nima zagovornika - nadomestna vročitev - vročitev družinskemu članu
Zagovornik po uradni dolžnosti se na podlagi tretjega odstavka 120. člena ZKP postavi le, če obdolžencu zaradi spremembe naslova ni mogoče vročiti sodbe, s katero mu je bila izrečena kazen zapora, ne pa tudi, ker obdolženec ni hotel prevzeti pošiljke. Pritožbeno sodišče se namreč strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da na uspešno vročitev sodnega pisanja ne morejo vplivati niti navedbe o nepismenosti in demenci obsojenčeve matere. Obsojenčeva mama vročevalke ni opozorila na morebitno nepismenost, temveč je vročilnico podpisala, medtem ko obsojenec ni predložil nobenih dokazil o njeni demenci.
osebni stečaj - stečajna masa - posebna pravila o stečajni masi - oškodovanje stečajne mase - odsvojitev premoženja - vrnitev v stečajno maso - vrnitev kupnine - predlog za oprostitev plačila
Pritožnik ne more biti oproščen vračila zneska, za katerega je bila stečajna masa oškodovana.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - določitev socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem - duševna motnja - zaključek zdravljenja - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - prostorska zasedenost
Sodišča morajo pri svojih odločitvah upoštevati tudi določbo zadnje alineje 74. člena ZDZdr, ki jim nalaga upoštevanje predpisov s področja socialnega varstva. Pri tem so mišljeni predvsem Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev ter Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Dejstvo je, da so vsi socialno varstveni zavodi, ki bi sicer prišli v poštev za namestitev nasprotne udeleženke, polno zasedeni. To pa narekuje ustrezno primerjavo njihove obremenjenosti.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 400, 400/4, 403, 403/1, 403/1-1, 403/2.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - preizkusno obdobje - določitev trajanja preizkusnega obdobja
Dejstvo, da dolžnik prejema pokojnino, ki glede na njeno višino lahko zagotovi vsaj delno oziroma minimalno poplačilo terjatve (pravilno verjetno le poplačilo stroškov stečajnega postopka!) samo po sebi ne more biti kriterij za podaljšanje preizkusnega obdobja. V takem primeru bi razlaga, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, vedno pripeljala do sklepa, da bi upokojenci, ki prejemajo več kot nezasegljiv del pokojnine, imeli najdaljšo preizkusno obdobje. Sodišče prve stopnje je ob ponovnem odločanju o trajanju preizkusnega obdobja dalo temu dejstvu preveliko težo in hkrati ni zadosti upoštevalo vseh pomembnih okoliščin.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 226, 226/1, 226/2, 238f.. ZPP člen 408, 408/1.
izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - vezanost na izvršilni naslov - načelo varstva otrokove koristi - odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom - zagotavljanje otrokove koristi v izvršilnem postopku - največja otrokova korist
Izvršilno sodišče je, preden dovoli predlagano izvršbo, dolžno presoditi, ali ta ni v nasprotju s koristjo mld. otroka. Glavno vodilo v tovrstnih postopkih je namreč največja korist otroka. Skladno z določbo 408. člena ZPP mora sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka. Navedeno določilo pa je glede na določbo 15. člena ZIZ potrebno smiselno upoštevati tudi v izvršilnih postopkih. Glede na navedeno mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
leasing pogodba - ničnost pogodbe - pravna posledica ničnosti - vrnitveni zahtevek - kondikcija - zavrnitev kondikcijskega zahtevka - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - kršitev moralnih načel - nepoštenost stranke
Smisel določbe citiranega odstavla 87. člena Obligacijskega zakonika, po kateri stranka, ki je pri sklepanju pogodbe ravnala nedopustno, ne more zahtevati vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki je v vzgojnem in preventivnem pomenu, v dostojanstvu sodišča, ki naj se ne spušča v obravnavo nemoralnih sporov ter v kazenskem pomenu.
ZFPPIPP člen 128, 128/2. Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (2002) člen 37.
sklep o prodaji - nadomestni sklep
Pritožnik v pritožbi z ničemer ne nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o prodaji, temveč zgolj opozarja na neustreznost in neuspešnost dogovorov o delitvi priključne moči elektro priključka na območju K. ter poziva sodišče (prve stopnje) k aktivni vlogi pri (pošteni) delitvi te moči in pri sklenitvi dogovora med lastnik o pravicah in obveznosti iz naslova skupne infrastrukture in upravljanja. Višje sodišče ugotavlja, da je z razveljavitvijo sklepa o prodaji sodišče prve stopnje vzpostavilo položaj, v katerem so (ponovno) možni dogovori o razdelitvi priključne moči elektro priključka na območju K.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek stroškovne odločitve - izrek sklepa o stroških brez obrazložitve - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku
V izpodbijanem sklepu je izostala obrazložitev 2. točke izreka glede odmerjenih stroškov postopka. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je takšne narave, da jo odpravlja pritožbeno sodišče samo.
popravni sklep - očitna pisna pomota - datum začetka teka obresti
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni poseglo v vsebinsko odločitev iz sodbe in sklepa z dne 15. 12. 2017. Iz obrazložitve te odločbe, na katero se je v izpodbijanem sklepu sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, je jasno razvidno, da je bila volja sodišča prve stopnje, da obrestnemu delu zahtevka (od zneska glavnice v višini 456,65 EUR) ugodi tako, da zakonske zamudne obresti tečejo od 15. 12. 2014 (in ne od 15. 12. 2017) dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom torej sodišče prve stopnje ni vsebinsko odločilo o že pravnomočno razsojeni stvari.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe kot prepozne v izpodbijanem sklepu je pravilna in je ne morejo omajati niti pritožbene navedbe obdolženca v smeri, da okoliščina, da njegov zagovornik ni pravočasno vložil pritožbe, ne more biti v njegovo škodo. Rok za pritožbo zoper sodbo je namreč prekluzivni zakonski rok, z zamudo katerega procesni udeleženec izgubi pravico vložiti pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019289
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 347, 347/4, 347/5, 353, 358, 358-1. OZ člen 82, 82/2.
pogodba o najemu poslovnih prostorov - najemnik - najemodajalec - najemnina - obratovalni stroški - parkirno mesto - pritožbena obravnava - sprememba sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava
Dogovor o odplačni uporabi parkirnih mest ni vključen v pisno pogodbo. Dokaznega bremena o ustno sklenjenem dogovoru o odplačnem najemu parkirnih mest pa tožeča stranka ni zmogla. Ob odsotnosti drugih dokazov zgolj izpovedba priče, zaposlene pri tožeči stranki, o ustnem dogovoru, ki ga druga stran ni potrdila, pritožbenega sodišča ni prepričala.
Kadar je napaka v izjavi očitna, je treba dati prednost resnični volji.