Predkupni upravičenec lahko s tožbo izpodbija prodajno pogodbo, s katero je kršena njegova zakonita predkupna pravica pri prodaji stvari. Vendar lahko zahteva razveljavitev le glede tistega dela pogodbe, s katerim je dejansko kršena njegova predkupna pravica in ne v celoti, torej tudi v delu, ko predkupne pravice na stvari ne more uveljavljati.
vloga - vloga v elektronski obliki - nepopolna vloga - obvezna sestavina pritožbe - podpis pritožbe - elektronsko podpisana vloga
Po elektronski pošti poslana pritožba sodišču ni bila podpisana z veljavnim kvalificiranim potrdilom, ki se po določbah Pravilnika zahteva pri vlaganju elektronskih vlog za uporabnike, ki imajo v civilnih sodnih postopkih položaj stranke postopka.
odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - obrazloženost sklepa - pretehtanje - okoliščine - utemeljen razlog
Začetek postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti poseže v dostojanstvo posameznika, zato je toliko bolj pomembno, da je odločitev o začetku postopka skrbno pretehtana in tudi ustrezno obrazložena. Sodna praksa je že zavzela stališče, da zgolj sklicevanje na navedbe v predlogu ne zadošča za začetek takega postopka. Prav tako diagnosticirane težave v zdravju same zase niso okoliščina, ki bi neposredno vodila v uvedbo tega postopka. Sodišče mora težave osebe (v zvezi s katero se uvaja postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti), ki naj bi vplivale na njeno razsodnost osebe, konkretno opredeliti in ugotoviti, ali te težave in njihova intenzivnost teoretično lahko povzročijo nerazsodnost te osebe. V sklepu o uvedbi postopka morajo navesti tiste okoliščine, ki naj bi bistveno vplivale na sposobnost osebe skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, in razloge, ki utemeljujejo sklep o njihovem verjetnem obstoju.
ZGD-1 člen 59, 59/1. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 432, 432-2, 433, 433/1, 438, 438/1, 438/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pravna korist za vložitev pravnih sredstev - subjekt vpisa kot pritožnik - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Subjekt vpisa v sodni register, zoper katerega je bil začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, po ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 278. ZGD-1 člen 498, 499, 499/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - aktivna procesna legitimacija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka - pravne posledice uspešnega izpodbijanja - nastop posledic
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da je ob verjetno izkazani terjatvi pred pravnomočnostjo sodbe v postopku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnik v zamudi v trenutku, ko je bil pozvan, da zadevno terjatev prostovoljno plača. Po izrecni določbi prvega odstavka 278. člena ZFPPIPP pravne posledice izpodbitega pravnega dejanja (to je povračilni zahtevek) nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja. Zapadlost povračilnega zahtevka je torej vezana na pravnomočnost sodbe o razveljavitvi pravnih učinkov izpodbitega pravnega dejanja, ne pa na poziv k njegovemu prostovoljnemu plačilu.
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - obstoj terjatve ob začetku stečajnega postopka - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ločitvena pravica - pritožba stranskega intervenienta - stranski intervenient - izločitvena pravica - hipoteka na nepremičnini - zastavna pravica na nepremičnini
Pritožnik pravilno poudarja, da so predmet prijave in preizkusa terjatev glavnica in kapitalizirani znesek obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti, ne pa tudi obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje. Zato tudi sodišče s sodbo, izdano na podlagi tožbe po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP, ugotovi obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka.
Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka in v delu VI. točke izreka, kolikor se nanaša na nepremičnino ID znak 000-2269/2-0, razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nobene od pravno relevantnih trditev, ki jih je podal stranski intervenient.
V preostalem delu pa je pritožbeno sodišče pritožbo stranskega intervenienta zavrglo (352. člen ZPP), saj z odločitvijo sodišča prve stopnje v preostalem delu, zlasti z odločitvijo o ločitvenih pravicah na nepremičninah, ki niso predmet prijavljene izločitvene pravice stranskega intervenienta, ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, ki ga ima kot izločitveni upnik. Intervenient ima pravni interes za pritožbo le zoper tisti del sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.
izročilna pogodba - preklic izročilne pogodbe - huda nehvaležnost - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da odnosa med pravdnima strankama po sklenitvi izročilne pogodbe ni mogoče ocenjevati neodvisno od preteklih družinskih razmer in dogajanja pred sklenitvijo izročilne pogodbe. Prav tako je pravilno njegovo izhodišče, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevka ključen odnos med pravdnima strankama. Ker pa sta na ta odnos pomembno vplivala tudi njuna partnerja, ga sodišče prve stopnje pravilno ni presojalo izolirano, temveč je obravnavalo tudi druga razmerja v družini. Šele na ta način je namreč lahko ugotovilo, ali gre poslabšanje odnosa med pravdnima strankama pripisati spremenjenemu obnašanju toženke ali pa je posledica nerazčiščenih odnosov v družini ter ravnanja tožnice in A. A.
ZDR člen 11, 11/1, 38, 38/1.. ZDR-1 člen 7, 7/1, 38, 40, 73.. OZ člen 3, 34, 223, 247, 254.
pogodbena kazen - prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti - direktor - poslovna skrivnost - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Toženec je imel sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktor. ZDR-1, ki je veljal v času sklenitve sporazuma in prenehanja pogodbe o zaposlitvi s tožencem, v 73. členu določa, da lahko stranki v primeru sklepanja pogodb o zaposlitvi s poslovodno osebo drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da se lahko posebej in drugače dogovorita za način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Tožeča stranka in toženec sta navedeno uredila s spornim sporazumom. V sporazumu sta se stranki dogovorili, da ob prenehanju delovnega razmerja tožencu tožeča stranka izplača odpravnino v višini 4-kratnika njegove neto plače za mesec november 2013 (25.200,00 EUR neto) in v 6. točki sporazuma sta se dogovorili, da ob morebitni zaposlitvi toženca v drugi finančni organizaciji, tožeča stranka ne bo uveljavljala prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti, toženec pa se je zavezal varovati osebne in ostale podatke, informacije, dokumente in informacijska sredstva, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke in hkrati se je zavezal, da najmanj 2 leti ob podpisu sporazuma ne bo sklepal poslov s komitenti tožeče stranke oziroma na kakršnikoli drug način sodeloval in svetoval obstoječim komitentom tožeče stranke. V primeru kršitve te zaveze, se je toženec zavezal plačati pogodbeno kazen v višini 6-kratnika njegove zadnje neto plače. Toženec se je s sporazumom v okviru obligacijskega razmerja, ki mu na podlagi poslovodne funkcije daje večjo avtonomijo pri sklepanju pogodbe, veljavno zavezal, da določenih poslov ne bo sklepal pod pretnjo pogodbene kazni. S tem, ko pa je toženec v obdobju dveh let, kot direktor podjetja sklenil pogodbo o poslovnem sodelovanju s podjetjem, pa je kršil 7. točko sporazuma in posledično je nastala tudi obveza plačila pogodbene kazni. S sklenitvijo pogodbe s komitentom tožeče stranke je toženec kršil podpisan sporazum.
V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za pogodbeno kazen v primeru kršitev 7. člena sporazuma. To pa pomeni, da tožeča stranka za uspeh s tožbenim zahtevkom ni bila dolžna dokazati vseh elementov odškodninske odgovornosti. Ni mogoče enačiti pojmov odškodnine in pogodbenih kazni, saj gre za dva različna instituta, ki izvirata iz različnih pravnih temeljev. Na podlagi 223. člena OZ ima upnik namreč pravico zahtevati pogodbeno kazen tudi če presega škodo, ki mu je nastala in celo če ta sploh ni nastala.
Odpoved procesnim pravicam, ki jih ima obdolženec po zakonu, mora biti izrecna in nedvoumna. Sodišče prve stopnje je dolžno obdolženca jasno in natančno poučiti o procesnih jamstvih, ki se jim v skladu z določbami 285.f člena ZKP lahko odpove, ter poskrbeti, da je njegova odpoved procesno veljavna. Ker v konkretnem primeru obdolženec sploh ni bil poučen o možnosti odpovedi pravici do sojenja pred senatom, niti se tej pravici ni odpovedal, ni nastopila situacija iz 1.a točke prvega odstavka 25. člena ZKP. Sojenje bi moralo biti opravljeno pred senatom, sestavljenim iz enega sodnika in dveh sodnikov porotnikov.
popravni sklep - očitna pisna pomota - datum začetka teka obresti
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni poseglo v vsebinsko odločitev iz sodbe in sklepa z dne 15. 12. 2017. Iz obrazložitve te odločbe, na katero se je v izpodbijanem sklepu sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, je jasno razvidno, da je bila volja sodišča prve stopnje, da obrestnemu delu zahtevka (od zneska glavnice v višini 456,65 EUR) ugodi tako, da zakonske zamudne obresti tečejo od 15. 12. 2014 (in ne od 15. 12. 2017) dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom torej sodišče prve stopnje ni vsebinsko odločilo o že pravnomočno razsojeni stvari.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - napačna uporaba materialnega prava - uporaba procesnih pravil
Napačna uporaba materialnega prava je podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno. Ker so določbe 451., 452. in 453. člena ZPP določbe procesnega prava (tj. določbe pravdnega postopka), pritožnica domnevne nepravilne uporabe teh torej ne more uspešno uveljaviti prek sklicevanja na 341. člen ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018224
ZPP člen 7, 212. OZ člen 587, 616, 616/3.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - odstop od pogodbe brez utemeljenega razloga - službene obleke - škoda na zdravju - vzročna zveza - dokazovanje - primeren dokaz - zmotna uporaba materialnega prava
Zaslišanje prič in strank je nezadosten dokaz za dokazovanje dejstva, da so prav tožničina oblačila pri zaposlenih tožene stranke povzročila zatrjevane težave. Tudi zato, ker sta priča in zakoniti zastopnik tožene stranke podala zgolj subjektivno oceno, utemeljenost toženkinega ugovora o zdravju nevarnih oblačilih pa je dokazljiva zlasti z objektivnimi kazalci o škodljivosti oblačil. Potrebna bi bila torej strokovna analiza, s katero bi bilo mogoče objektivno preveriti ali so bila res prav tožničina oblačila vzrok, da so delavci imeli alergijske reakcije oziroma da so bila le-ta nevarna za zdravje.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 400, 400/4, 403, 403/1, 403/1-1, 403/2.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - preizkusno obdobje - določitev trajanja preizkusnega obdobja
Dejstvo, da dolžnik prejema pokojnino, ki glede na njeno višino lahko zagotovi vsaj delno oziroma minimalno poplačilo terjatve (pravilno verjetno le poplačilo stroškov stečajnega postopka!) samo po sebi ne more biti kriterij za podaljšanje preizkusnega obdobja. V takem primeru bi razlaga, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, vedno pripeljala do sklepa, da bi upokojenci, ki prejemajo več kot nezasegljiv del pokojnine, imeli najdaljšo preizkusno obdobje. Sodišče prve stopnje je ob ponovnem odločanju o trajanju preizkusnega obdobja dalo temu dejstvu preveliko težo in hkrati ni zadosti upoštevalo vseh pomembnih okoliščin.
Drži sicer, da iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa izhaja ugotovitev o storitvi prekrškov, pri čemer je navedena tudi sankcija za prekršek po členu 10 Uredbe 1924/2006, kjer je predpisan razpon globe od 800,00 do 12.000,00 EUR, za prekršek po 3. točki člena 7 Uredbe 1169/2011/EU pa globa od 1.200,00 do 7.500,00 EUR. Vendar pa v nobenem primeru pritožba nima prav, da je takšen izrek sankcije zakonit, zlasti iz razloga, ker je v konkretnem primeru za vsakega izmed obeh prekrškov predpisana globa v razponu. V skladu z 2. alinejo člena 62.a ZP-1 mora sodišče po predložitvi ZSV po uradni dolžnosti preizkusiti tudi, ali je prekrškovni organ postopal v skladu s svojimi pooblastili in storilcu izrekel (določil) globo v predpisanem znesku oziroma na spodnji meji globe, ki je predpisana v materialnopravnih določbah posameznega zakona. Take kontrole pa ne more opraviti, če v odločbi ni navedeno, kakšna globa je bila določena za posamezni prekršek. Preizkusiti pa mora tudi, če je prekrškovni organ upošteval določbe člena 27 ZP-1 o steku prekrškov, česar prav tako v takem primeru, kot je obravnavani, ko je bila izrečena le enotna globa, predhodno pa nista bili določeni globi za posamezni prekršek, ne more. Tako ni dvoma, da je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka člena 62.a ZP-1 ugotovljena kršitev materialne določbe zakona s strani prekrškovnega organa (prvi odstavek člena 27 ZP-1), kar bi že s strani prvostopnega sodišča v okviru uradnega preizkusa po vloženi ZSV terjalo spremembo odločbe prekrškovnega organa z ustavitvijo postopka o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti
Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto, ki so je deležni le tisti dolžniki, ki so postali insolventni zaradi spleta različnih okoliščin, na katere niso imeli vpliva. Ena takšnih je gotovo bolezen, ki jo zatrjuje in dokazuje dolžnik.
osebni stečaj - stečajna masa - posebna pravila o stečajni masi - oškodovanje stečajne mase - odsvojitev premoženja - vrnitev v stečajno maso - vrnitev kupnine - predlog za oprostitev plačila
Pritožnik ne more biti oproščen vračila zneska, za katerega je bila stečajna masa oškodovana.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek stroškovne odločitve - izrek sklepa o stroških brez obrazložitve - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku
V izpodbijanem sklepu je izostala obrazložitev 2. točke izreka glede odmerjenih stroškov postopka. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je takšne narave, da jo odpravlja pritožbeno sodišče samo.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4, 352. ZFPPIPP člen 59, 296, 296/1, 296/5, 301, 301/8.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - zavrženje pritožbe
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je moč primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Ker je bilo o obstoju vtoževane terjatve že odločeno v stečajnem postopku, odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi toženi stranki ne more več izboljšati njenega pravnega položaja. Zato tožena stranka za pritožbo nima več pravnega interesa.