izročilna pogodba - preklic izročilne pogodbe - huda nehvaležnost - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da odnosa med pravdnima strankama po sklenitvi izročilne pogodbe ni mogoče ocenjevati neodvisno od preteklih družinskih razmer in dogajanja pred sklenitvijo izročilne pogodbe. Prav tako je pravilno njegovo izhodišče, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevka ključen odnos med pravdnima strankama. Ker pa sta na ta odnos pomembno vplivala tudi njuna partnerja, ga sodišče prve stopnje pravilno ni presojalo izolirano, temveč je obravnavalo tudi druga razmerja v družini. Šele na ta način je namreč lahko ugotovilo, ali gre poslabšanje odnosa med pravdnima strankama pripisati spremenjenemu obnašanju toženke ali pa je posledica nerazčiščenih odnosov v družini ter ravnanja tožnice in A. A.
sodna taksa kot procesna predpostavka - pravica do dostopa do sodišča - pravica do učinkovitega sodnega varstva - namen sodnih taks - prepozno plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor se šteje za umaknjen
Zakonska določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo vloženega pravnega sredstva sicer res utesnjujoče vpliva na položaj stranke, vendar pa gre pri tej določbi le za podrobnejšo ureditev načina izvrševanja te pravice in ne za njeno omejitev.
V plačilnem nalogu je bilo jasno navedeno, da mora biti sodna taksa plačana v roku osmih dni od vročitve plačilnega naloga, dolžnik pa je bil tudi opozorjen, da če v danem roku sodne takse ne bo plačal (velja tudi za primer, ko je taksa sicer plačana, vendar je plačana prepozno), se bo štelo, da je ugovor umaknjen.
ZPP člen 110, 110/2. ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12a, 12a/5, 34a, 34a/2.
podaljšanje sodnega roka - opravičljivi razlogi - predlog za taksno oprostitev - pravna oseba - pomanjkljiva trditvena podlaga - pavšalne navedbe - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - blokada transakcijskega računa
V petem odstavku 12a. člena ZST-1, ki se smiselno uporablja za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pravnih oseb je (med drugim) predpisano: "Materialni položaj stranke ... ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov ...". Ker sodišče prve stopnje tako ni postopalo (čeprav je še samo v dopisu z dne 20. 9. 2018 sporočilo toženi stranki, da v kolikor predloga za taksno oprostitev v postavljenem roku ne bo ustrezno dopolnila, bo o predlogu taksne oprostitve odločalo na podlagi razpoložljivih podatkov iz uradnih evidenc), pritožnica po vsebini utemeljeno opozarja, da je s tem kršilo peti odstavek 12a. člena v zvezi z drugim odstavkom 12b. člena ZST-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00018886
OZ člen 131, 187, 188, 188/1, 189, 630, 963, 963/1, 963/4, 963/5. ZPP člen 355.
odgovorna oseba - regresni zahtevek zavarovalnice - temelj odgovornosti - zavarovanje pred odgovornostjo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - gradbeni podizvajalec - stranski intervenient - podjemna pogodba - odgovornost podjemnika - zavarovalno razmerje - zavarovalna pogodba - odškodninsko razmerje - splošna pravila odškodninskega prava - škoda - regres plačnika - regresni zahtevek - pasivna legitimacija
V danem primeru vsebinski temelj odgovornosti zavarovanke tožeče stranke predstavlja določba 187. člena OZ. Tožeča stranka je bila namreč naročnik izvedbe gradbenih del. Vendar pa 187. člen OZ ni samostojna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti naročitelja in izvajalca del na nepremičnini, temveč je samo podlaga za (v odnosu do oškodovanca) solidarno odgovornost naročitelja za škodo v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, za katero odgovarja izvajalec teh del (gre torej za posebno obliko odgovornosti za ravnanje drugega). Naročiteljeva odgovornost je torej odvisna od odškodninske odgovornosti izvajalca.
V primeru, ko naročnik v razmerju do tretjega (oškodovanca) izpolni svojo solidarno zavezo, ima pravico od vsakega drugega dolžnika zahtevati, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj (prim. prvi odstavek 188. člena OZ). To pomeni, da svoj regresni zahtevek lahko naslovi tako na dejanskega povzročitelja škode (tj. odgovornega za škodo; v obravnavanem primeru naj bi bila po trditvah tožeče stranke to družba S. d. o. o. oziroma podizvajalec), kot tudi na družbo, s katero ima podizvajalec sklenjeno podjemno pogodbo (v tem primeru družbo A. d. o. o.). Podjemnik namreč odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga bil sam opravil (630. člen OZ).
Zavarovančeve pravice ne preidejo na zavarovalnico, če je škodo povzročil nekdo, za katerega zavarovanec odgovarja. Kot zavarovanec je v tem primeru mišljen naročnik, kot nekdo, za katerega ravnanje zavarovanec odgovarja, pa izvajalec oziroma podizvajalec. Če je slednji zavarovan pred odgovornostjo, pa subrogacija ni izključena. V tem primeru bo zavarovalnica svojo pravico uveljavljala od zavarovalnice, pri kateri je zavarovana povzročiteljeva odgovornost.
krajevna in stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - priznanje očetovstva - povračilo izplačanih zneskov preživnine - povrnitev stroškov preživljanja - predhoden preizkus tožbe - ugovor pristojnosti - odgovor na tožbo - ločitev pravd
Za odločanje v zadevi za vračilo preživnine in ugotovitev neveljavnosti priznanja očetovstva je pristojno Okrožno sodišče v Kranju, ki bo zahtevka obravnavalo v ločenih pravdah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020896
KZ-1 člen 57, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
nasilje v družini - konkretizacija zakonskih znakov - čas storitve kaznivega dejanja - pogojna obsodba - tek preizkusne dobe - dejansko stanje - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine
Celotno ravnanje obtoženca, opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je trajalo več let, po oceni pritožbenega sodišča nedvomno izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini, glede na trajanje in intenzivnost ravnanja pa je izpolnjen tudi zakonski znak spravljanje oškodovanke v podrejeni položaj.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4, 352. ZFPPIPP člen 59, 296, 296/1, 296/5, 301, 301/8.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - zavrženje pritožbe
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je moč primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Ker je bilo o obstoju vtoževane terjatve že odločeno v stečajnem postopku, odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi toženi stranki ne more več izboljšati njenega pravnega položaja. Zato tožena stranka za pritožbo nima več pravnega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018224
ZPP člen 7, 212. OZ člen 587, 616, 616/3.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - odstop od pogodbe brez utemeljenega razloga - službene obleke - škoda na zdravju - vzročna zveza - dokazovanje - primeren dokaz - zmotna uporaba materialnega prava
Zaslišanje prič in strank je nezadosten dokaz za dokazovanje dejstva, da so prav tožničina oblačila pri zaposlenih tožene stranke povzročila zatrjevane težave. Tudi zato, ker sta priča in zakoniti zastopnik tožene stranke podala zgolj subjektivno oceno, utemeljenost toženkinega ugovora o zdravju nevarnih oblačilih pa je dokazljiva zlasti z objektivnimi kazalci o škodljivosti oblačil. Potrebna bi bila torej strokovna analiza, s katero bi bilo mogoče objektivno preveriti ali so bila res prav tožničina oblačila vzrok, da so delavci imeli alergijske reakcije oziroma da so bila le-ta nevarna za zdravje.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 400, 400/4, 403, 403/1, 403/1-1, 403/2.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - preizkusno obdobje - določitev trajanja preizkusnega obdobja
Dejstvo, da dolžnik prejema pokojnino, ki glede na njeno višino lahko zagotovi vsaj delno oziroma minimalno poplačilo terjatve (pravilno verjetno le poplačilo stroškov stečajnega postopka!) samo po sebi ne more biti kriterij za podaljšanje preizkusnega obdobja. V takem primeru bi razlaga, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, vedno pripeljala do sklepa, da bi upokojenci, ki prejemajo več kot nezasegljiv del pokojnine, imeli najdaljšo preizkusno obdobje. Sodišče prve stopnje je ob ponovnem odločanju o trajanju preizkusnega obdobja dalo temu dejstvu preveliko težo in hkrati ni zadosti upoštevalo vseh pomembnih okoliščin.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 226, 226/1, 226/2, 238f.. ZPP člen 408, 408/1.
izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - vezanost na izvršilni naslov - načelo varstva otrokove koristi - odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom - zagotavljanje otrokove koristi v izvršilnem postopku - največja otrokova korist
Izvršilno sodišče je, preden dovoli predlagano izvršbo, dolžno presoditi, ali ta ni v nasprotju s koristjo mld. otroka. Glavno vodilo v tovrstnih postopkih je namreč največja korist otroka. Skladno z določbo 408. člena ZPP mora sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka. Navedeno določilo pa je glede na določbo 15. člena ZIZ potrebno smiselno upoštevati tudi v izvršilnih postopkih. Glede na navedeno mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - vročitev sodbe obdolžencu, ki nima zagovornika - nadomestna vročitev - vročitev družinskemu članu
Zagovornik po uradni dolžnosti se na podlagi tretjega odstavka 120. člena ZKP postavi le, če obdolžencu zaradi spremembe naslova ni mogoče vročiti sodbe, s katero mu je bila izrečena kazen zapora, ne pa tudi, ker obdolženec ni hotel prevzeti pošiljke. Pritožbeno sodišče se namreč strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da na uspešno vročitev sodnega pisanja ne morejo vplivati niti navedbe o nepismenosti in demenci obsojenčeve matere. Obsojenčeva mama vročevalke ni opozorila na morebitno nepismenost, temveč je vročilnico podpisala, medtem ko obsojenec ni predložil nobenih dokazil o njeni demenci.
Drži sicer, da iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa izhaja ugotovitev o storitvi prekrškov, pri čemer je navedena tudi sankcija za prekršek po členu 10 Uredbe 1924/2006, kjer je predpisan razpon globe od 800,00 do 12.000,00 EUR, za prekršek po 3. točki člena 7 Uredbe 1169/2011/EU pa globa od 1.200,00 do 7.500,00 EUR. Vendar pa v nobenem primeru pritožba nima prav, da je takšen izrek sankcije zakonit, zlasti iz razloga, ker je v konkretnem primeru za vsakega izmed obeh prekrškov predpisana globa v razponu. V skladu z 2. alinejo člena 62.a ZP-1 mora sodišče po predložitvi ZSV po uradni dolžnosti preizkusiti tudi, ali je prekrškovni organ postopal v skladu s svojimi pooblastili in storilcu izrekel (določil) globo v predpisanem znesku oziroma na spodnji meji globe, ki je predpisana v materialnopravnih določbah posameznega zakona. Take kontrole pa ne more opraviti, če v odločbi ni navedeno, kakšna globa je bila določena za posamezni prekršek. Preizkusiti pa mora tudi, če je prekrškovni organ upošteval določbe člena 27 ZP-1 o steku prekrškov, česar prav tako v takem primeru, kot je obravnavani, ko je bila izrečena le enotna globa, predhodno pa nista bili določeni globi za posamezni prekršek, ne more. Tako ni dvoma, da je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka člena 62.a ZP-1 ugotovljena kršitev materialne določbe zakona s strani prekrškovnega organa (prvi odstavek člena 27 ZP-1), kar bi že s strani prvostopnega sodišča v okviru uradnega preizkusa po vloženi ZSV terjalo spremembo odločbe prekrškovnega organa z ustavitvijo postopka o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019289
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 347, 347/4, 347/5, 353, 358, 358-1. OZ člen 82, 82/2.
pogodba o najemu poslovnih prostorov - najemnik - najemodajalec - najemnina - obratovalni stroški - parkirno mesto - pritožbena obravnava - sprememba sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava
Dogovor o odplačni uporabi parkirnih mest ni vključen v pisno pogodbo. Dokaznega bremena o ustno sklenjenem dogovoru o odplačnem najemu parkirnih mest pa tožeča stranka ni zmogla. Ob odsotnosti drugih dokazov zgolj izpovedba priče, zaposlene pri tožeči stranki, o ustnem dogovoru, ki ga druga stran ni potrdila, pritožbenega sodišča ni prepričala.
Kadar je napaka v izjavi očitna, je treba dati prednost resnični volji.
namestitev v varovani oddelek - čas zadržanja na zdravljenju
Sodišče druge stopnje pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je čas zadržanja nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku SVZ primeren, izvedenka pa ga je tudi strokovno utemeljila.
protipravno ravnanje - neravna podlaga poti - poškodba zaradi neravnih tal - denarna odškodnina - zavrnitev zahtevka - padec kolesarja
Sodišče druge stopnje sprejema razloge sodišča prve stopnje, da je bila predmetna pešpot takšna, da je omogočala varno uporabo in tudi ni terjala posebne označitve (tudi označenosti posebnih mest), zato ravnanja zavarovanke toženke ni mogoče opredeliti kot protipravnega.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - napačna uporaba materialnega prava - uporaba procesnih pravil
Napačna uporaba materialnega prava je podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno. Ker so določbe 451., 452. in 453. člena ZPP določbe procesnega prava (tj. določbe pravdnega postopka), pritožnica domnevne nepravilne uporabe teh torej ne more uspešno uveljaviti prek sklicevanja na 341. člen ZPP.
ZOR člen 10, 765, 765/1. OZ člen 3. ZTLR člen 15, 15/2, 15/4.
upravljanje poslovne stavbe - pogodba o upravljanju storitev upravljanja - kršitev pogodbe - odpoved pogodbe o upravljanju - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - odpoved iz krivdnih razlogov - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
10. člen ZOR določa, da udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavnimi načeli, s prisilnimi predpisi in z moralo. V tej zadevi so se podpisniki Pogodbe (veljavno) dogovorili za 2/3 večino, zgolj zaradi tega pa Pogodba v delu, ki določa odpoved iz krivdnih razlogov, še ni neveljavna.
ZDR člen 11, 11/1, 38, 38/1.. ZDR-1 člen 7, 7/1, 38, 40, 73.. OZ člen 3, 34, 223, 247, 254.
pogodbena kazen - prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti - direktor - poslovna skrivnost - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Toženec je imel sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktor. ZDR-1, ki je veljal v času sklenitve sporazuma in prenehanja pogodbe o zaposlitvi s tožencem, v 73. členu določa, da lahko stranki v primeru sklepanja pogodb o zaposlitvi s poslovodno osebo drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da se lahko posebej in drugače dogovorita za način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Tožeča stranka in toženec sta navedeno uredila s spornim sporazumom. V sporazumu sta se stranki dogovorili, da ob prenehanju delovnega razmerja tožencu tožeča stranka izplača odpravnino v višini 4-kratnika njegove neto plače za mesec november 2013 (25.200,00 EUR neto) in v 6. točki sporazuma sta se dogovorili, da ob morebitni zaposlitvi toženca v drugi finančni organizaciji, tožeča stranka ne bo uveljavljala prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti, toženec pa se je zavezal varovati osebne in ostale podatke, informacije, dokumente in informacijska sredstva, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke in hkrati se je zavezal, da najmanj 2 leti ob podpisu sporazuma ne bo sklepal poslov s komitenti tožeče stranke oziroma na kakršnikoli drug način sodeloval in svetoval obstoječim komitentom tožeče stranke. V primeru kršitve te zaveze, se je toženec zavezal plačati pogodbeno kazen v višini 6-kratnika njegove zadnje neto plače. Toženec se je s sporazumom v okviru obligacijskega razmerja, ki mu na podlagi poslovodne funkcije daje večjo avtonomijo pri sklepanju pogodbe, veljavno zavezal, da določenih poslov ne bo sklepal pod pretnjo pogodbene kazni. S tem, ko pa je toženec v obdobju dveh let, kot direktor podjetja sklenil pogodbo o poslovnem sodelovanju s podjetjem, pa je kršil 7. točko sporazuma in posledično je nastala tudi obveza plačila pogodbene kazni. S sklenitvijo pogodbe s komitentom tožeče stranke je toženec kršil podpisan sporazum.
V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za pogodbeno kazen v primeru kršitev 7. člena sporazuma. To pa pomeni, da tožeča stranka za uspeh s tožbenim zahtevkom ni bila dolžna dokazati vseh elementov odškodninske odgovornosti. Ni mogoče enačiti pojmov odškodnine in pogodbenih kazni, saj gre za dva različna instituta, ki izvirata iz različnih pravnih temeljev. Na podlagi 223. člena OZ ima upnik namreč pravico zahtevati pogodbeno kazen tudi če presega škodo, ki mu je nastala in celo če ta sploh ni nastala.