OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020034
SZ-1 člen 68, 68/1, 68/3, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 70, 70/1, 70/3.
etažna lastnina - podjemna pogodba - naročnik storitve - pasivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - poravnava zapadlih obveznosti - učinki zastopanja
Sodišče prve stopnje je zmotno interpretiralo določbo 68. člena SZ-1 v smeri, da pravni posel sklenjen v imenu etažnih lastnikov ne velja, če upravnik ob podpisu pogodbe ne izroči dobavitelju storitev seznama etažnih lastnikov, ki vsebuje imena in priimke etažnih lastnikov, naslov, številko stanovanja, velikost stanovanja in druge podatke, ki so potrebni za opravljanje storitve dobavitelja ter delilnik stroškov med etažnimi lastnik.
izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - predlog za zaslišanje izvedenca - pravočasno grajanje procesnih kršitev
253. člen ZPP kot primarni način predvideva izvedbo ustnega dokaznega postopka z izvedencem, ki pa je v praksi že dolgo izjema. Pravilo je pisna izdelava izvedenskega mnenja. V takem primeru se zaslišanje ne izvede, če stranka ne poda utemeljenih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati. Šteje se namreč, da se stranka, ki dejanskim ugotovitvam iz izvedenskega mnenja ne nasprotuje, z njimi strinja. Dokazovanje z izvedencem tako poteka "po fazah", poglobljenost in obsežnost dokaznega postopka z izvedencem pa je odvisno v pretežni meri od aktivnosti pravdnih strank.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ničnost
Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj tožnica ni bila izvoljena v naziv strokovno raziskovalna sodelavka, ki je bil skladno s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki pogoj za zasedbo delovnega mesta strokovno raziskovalni sodelavec. Po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, pomeni nesposobnost neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Po določbi tretjega odstavka 89. člena ZDR-1 mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018280
ZPP člen 213, 213/1, 431, 431/1, 437. OZ člen 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 55, 56, 56/1, 56/2, 56/3. ZPSPP člen 12, 12/2, 24, 24/1, 26, 26/1, 28, 29, 29/2, 29/3, 121.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - procesne predpostavke - zapadlost terjatve - obličnost najemne pogodbe - ustni dogovor o bistvenih sestavinah pogodbe - dokazni predlog - zaslišanje priče
Sodišče mora izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Sodišču ni treba izvesti tistih dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je treba uporabiti, niso pomembni. Ti dokazi na odločitev ne morejo vplivati, tudi če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani (prim. VSRS sklep III Ips 93/2011 z dne 15. 10. 2013).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00018108
KZ-1 člen 25, 227, 227/1. ZKP člen 100, 105, 105/2, 144. ZFPPIPP člen 14, 34, 489.a, 489.a/1.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - zakonski znaki kaznivega dejanja - insolventnost - trajna nelikvidnost - prezadolženost - prekršek in kaznivo dejanje - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - direktni (obarvan) naklep - status oškodovanca - upravičenec za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka
Pritožba se v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem oškodovanja upnikov po prvem odstavku 227. člena KZ-1 ne strinja z obstojem zakonskega znaka "zadolženega premoženja". Meni, da zgolj dolžnikova insolventnost ne pomeni tudi njegove zadolženosti. Prezadolženost, ki jo kot ključno poskuša predstaviti pritožba, je skrajna in v tem smislu najbolj izrazita oblika insloventnosti. Sicer pa je insolventnost in s tem tudi stanje nezmožnosti plačila lahko podana že prej oziroma ko dolžnik, ne glede na stanje aktive in pasive, postane trajno nelikviden. Že v povezavi z navedeno razlago, ko je torej mogoče obravnavano kaznivo dejanje storiti tudi v stanju dolžnikove trajne nelikvidnosti, je jasno, da z vidika izpolnjenosti zakonskega znaka zadolženosti premoženja ni potrebna tudi prezadolženost slednjega. Zgolj pritrditi gre tudi razlagi izpodbijane sodbe, da je prezadolženost več od zadolženosti oziroma, kakor nazorno opiše izpodbijana sodba, za zadolženost preko zmožnosti zadolžitve. Da je ta razlaga edina pravilna, izhaja že iz osnovnega razumevanja predpone "pre...", ki v razmerju do osnovne besede, torej zadolženosti, poudarja preseganje tega stanja oziroma pove, da gre za nekaj več. Okoliščine, ko nekdo ne plačuje in ne more plačevati svojih obveznosti, nedvomno pomenijo, da je ta subjekt oziroma njegovo premoženje zadolženo.
obstoj delovnega razmerja - nadomestilo plače - samostojna podjetnica - plačilo davkov in prispevkov - pogodba o poslovnem sodelovanju - bruto ali neto znesek - denarni zahtevek - samostojni podjetnik
Glede na ugotovitev o obstoju delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki s sodbo sodišča (za nazaj) je tožena stranka kot delodajalec dolžna za tožnico (za nazaj) plačati davke in prispevke, vendar pa ta ugotovitev ne pomeni, da je to dolžna storiti od obrutenega medsebojno dogovorjenega zneska plačila. Ker tožena stranka ni imela sprejetega notranjega akta o znesku pripadajoče bruto plače za novinarja reporterja, niti ni mogoče tožničine plače primerjati s plačami primerljivih delavcev pri toženi stranki, je glede na vse navedeno in glede na sistem bruto plače v Republiki Sloveniji mogoča le ugotovitev, da je v spornem času tožnici pripadala bruto plača, ki se jo izračuna tako, da se od dogovorjenega bruto zneska plačila samostojni podjetnici odštejejo davki in prispevki, ki jih je tožnica plačala kot s. p., ustrezni neto znesek (s katerim je tožnica lahko prosto razpolagala na način, kot delavec lahko prosto razpolaga s prejeto neto plačo) pa se obruti. Tako bo tožena stranka dolžna plačati davke in prispevke od takega bruto zneska, da bo po tem, ko bo plačala predpisane davke in prispevke, ki jih je dolžna plačevati za delavca v delovnem razmerju, tožnici ostal na razpolago enak neto znesek, kot ga je prejela v statusu samostojne podjetnice.
ZDR-1 člen 8, 84, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/1, 91/3, 91/4, 91/5, 91/6.. OZ člen 131, 131/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - ustrezna zaposlitev - odpravnina
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da ustreznost ponujene zaposlitve vpliva na presojo (ne)zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le), kadar se delodajalec (v pogodbi o zaposlitvi) zaveže, da bo ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ponudil ustrezno zaposlitev. Ker torej v obravnavani zadevi take zaveze delodajalca ni bilo, okoliščine v zvezi z ustreznostjo ponujene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "referent mehanizacije in zavarovanj" ne vplivajo na presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "vodja gozdnega obrata" iz poslovnega razloga.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019613
ZDR-1 člen 177.. KZ-1 člen 54, 54/2, 209.. OZ člen 365, 367.
odškodninska odgovornost delavca - kazenski postopek - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo - rok za vložitev tožbe - zastaranje
Kazensko sodišče toženca ni spoznalo za krivega, da je s kaznivim dejanjem povzročil škodo, za katero je sodišče tožečo stranko napotilo na pravdo. Ker tožeča stranka nato ni vložila tožbe za napoteni del zatrjevane škode v roku 3 mesecev, zastaranje odškodninskega zahtevka skladno z določbo 365. člena OZ ni bilo pretrgano z uveljavitvijo premoženjskopravnega (adhezijskega) zahtevka v kazenskem postopku. Skladno s 367. členom OZ bi namreč tožeča stranka morala v 3 mesecih od pravnomočne kazenske sodbe, s katero je bila napotena na pravdo (slednje je pogoj za uporabo 367. člena OZ), vložiti tožbo, pri čemer je začetek trimesečnega obdobja začelo teči, ko je bila tožeča stranka kot oškodovanka obveščena o napotitvi na pravdo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018878
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - podaljšanje pripora - priporni razlogi - priporni razlog begosumnosti - okoliščine, ki kažejo na begosumnost
Sodišče prve stopnje je prepričljivo utemeljilo okoliščine, ki še vedno kažejo na nevarnost in realno možnost, da bi obdolžencu ob izpustitvi iz pripora postal nedosegljiv sodišču.
plača - dnevnice kot del plače - dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa
Zmotne so pritožbene navedbe, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da mu je bilo v celoti izplačano plačilo za delo v skladu z zakonodajo in pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je podal ustrezno trditveno podlago, da mu je tožena stranka dolžna še določen znesek iz naslova premalo plačanih dnevnic, tožena stranka pa je tista, ki bi morala argumentirano nasprotovati takšnim trditvam tožnika in dokazati, da mu je plačala vse dolgovane prejemke.
izjava o premoženjskem stanju - neresnični podatki o družinskem članu - ožji družinski člani - oprostitev plačila sodnih taks - sodne takse - pritožbene novote
Zato, da toženka navede ožje družinske člane, ki jih je dolžna preživljati, ne potrebuje prav nobenega pravnega znanja.
Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2004) člen 1. ZASP člen 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5, 168/6, 168/7. OZ člen 74. URS člen 121, 125. ZKUASP člen 44, 44/4, 44/4-1, 44/7, 44/8. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk (2006) člen 3.
javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - tarifa Zavoda IPF - exceptio illegalis - civilna kazen po ZASP - plačilo DDV
Sodišče prve stopnje je z obrazložitvijo svoje odločitve glede pravne podlage za izračun nadomestila in posledično tudi civilne kazni za toženo stranko v celoti sledilo ustaljenemu stališču pritožbenega sodišča do tega vprašanja, ki ga je izrazilo v številnih svojih odločbah v zadnjih letih. Nadomestilo je odmerilo v skladu s Skupnim sporazumom o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk (Ur. l. RS, št. 115/2006).
ZIL-1 člen 4, 47, 120, 120/1, 120/3, 120/4. ZPP člen 4, 318, 318/1, 318/4, 338, 338/2, 351, 351/1.
zamudna sodba - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - prepoved uporabe znaka - zmotna uporaba materialnega prava - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka sporno znamko registrirala z namenom, da jo uporablja tožeča stranka in da tožena stranka njeni uporabi vse do dopisa dne 29. 11. 2007 ni nikoli nasprotovala. Vendar pa je sodišče prve stopnje v zadnjem stavku 6. točke obrazložitve zapisalo, da "že iz trditev tožeče stranke same namreč izhaja, da se sporna znamka uporablja in sicer na podlagi (že v času njenega nastanka oziroma registracije danega) dovoljenja oziroma soglasja tožene stranke, ki je njen imetnik."
Tega stavka v tožbenih trditvah ni in je zato utemeljen pritožbeni očitek, da zmotno postavljena spodnja premisa pravnega silogizma nujno pelje k zmotnemu sklepu glede uporabe pravne norme.
Iz opisa historičnega dogodka pa je mogoče materialno pravno sklepanje, da tožena stranka znamke, ki jo je uporabljala tožeča stranka od 2008 dalje, nikoli ni uporabljala. Sodišče prve stopnje pa je zmotno štelo, da je tožeča stranka znamko uporabljala s soglasjem tožene stranke ali po njenem pooblastilu. Zato je sodišče prve stopnje nepravilno sklepalo, da je podana domneva, da je tožena stranka kot njena imetnica znamko uporabljala.
odstop terjatve (cesija) - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve - pravočasnost ugovora - pripoznava terjatve - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Tožena stranka je bila z odstopom seznanjena najkasneje ob podpisu Pogodbe. Zato ugovorov, da terjatev ne obstoji, ker ni obstajala terjatev odstopnika, tožena stranka v postopku ne more več uveljavljati.
ZASP člen 37, 39, 39/1, 50, 130, 131, 147, 147-3, 154, 154/1, 189, 189/4. OZ člen 190.
nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - privatno in drugo lastno reproduciranje - nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - delitev nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov
Deležev posameznih proizvajalcev fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov, ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o višini neupravičene obogatitve. Predmet javnega predvajanja so predvsem glasbeni fonogrami, ne pa tudi ostali.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018251
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - izvedenec - sprememba odločbe o kazenski sankciji
Izvedenec je neodvisen samostojen procesni subjekt (pomočnik sodišča), ki posreduje sodišču abstraktna pravila znanosti in stroke iz določenega področja in položaj izvedenca, postavljenega z odredbo sodišča v nekem drugem postopku, je v bistvu enak, kot položaj izvedenca angažiranega v konkretnem kazenskem postopku. Izvedenec je namreč oseba, ki jo sodišče določi, da v skladu s svojim strokovnim znanjem, na podlagi predpisov, ki urejajo določeno strokovno področje in pravila te stroke, neodvisno in samostojno sestavi izvedensko mnenje o dejstvih in s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno pomembna dejstva.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedopustnega zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka, ki ga je tožena stranka vložila na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Obnovitveni razlog iz navedene točke 394. člena ZPP se namreč nanaša na dejstva in dokaze, ki bi jih tožena stranka lahko uveljavljala v postopku pred izdajo sodbe. Ker se je postopek v predmetni zadevi končal z izdajo zamudne sodbe, ki je po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj temelji na domnevi priznanja tožene stranke glede dejanskih navedb tožeče stranke, ni mogoča obnova postopka zaradi navajanja novih dejstev in dokazov. Z obnovo takega postopka ni mogoče doseči širšega preizkusa kot s pritožbo.
Pritožbeno sodišče je že v sodbi in sklepu v obrazložitvi dela zahtevka, ki je s to sodbo in sklepom postal pravnomočen, zavzelo stališče, da je pogodba o zaposlitvi, ki je v 20. in 23. členu vsebovala elemente štipendijskega razmerja, prenehala veljati 16. 5. 2010, saj toženka v pogodbeno določenem obdobju ni pridobila licence. Zato je tožeča stranka utemeljeno zahtevala od toženke vračilo prejetih zneskov iz naslova štipendiranja, ki jih je toženka od tožeče stranke prejela v času veljavnosti te pogodbe. Za obdobje po veljavnosti pogodbe o zaposlitvi št. ... (po 16. 5. 2010) pa tožeča stranka ni izkazala, da bi med toženko in tožečo stranko veljala takšna pogodba, ki bi toženko zavezovala k vračilu prejete štipendije po 16. 5. 2010 v primeru nesklenitve pogodbe o zaposlitvi s tožečo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00018656
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/3. ZDZdr člen 47, 47/3, 64, 64/3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe - poseg v človekove pravice - pravni interes - pretek določenega časa - meritorno obravnavanje - pravica do vpogleda v spis - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - izvedba dokaza z izvedencem - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre kljub zgoraj citirani sodni praksi pri tovrstnih primerih za tako hud poseg v temeljne človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode, da je treba, ne glede na to, da je v sklepu sodišča prve stopnje predviden čas zdravljenja že potekel in je bila pritožnica odpuščena iz bolnišnice, odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko obravnavati.
Pritožbeno sodišče je sklep, s katerim je bila pritožnici omejena pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in ji je bilo odrejeno pridržanje (le) razveljavilo, saj ni podlage, da bi zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018833
ZVEtL-1 člen 3, 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 13/5, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37. ZEN člen 8, 8/2, 26, 26/2, 45, 45/4, 62, 62/3.
vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primernost - pravica do izjave - vročitev elaboratov
Dejstvo, da strokovno podlago (katere primernost sodišče presoja ob izdaji sklepa iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1) predstavlja elaborat, daje udeležencem postopka pravico, da se o izdelanem elaboratu v teku postopka izjavijo.