dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - kontinuiteta delovnega razmerja - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga
Pritožba neutemeljeno uveljavlja odstop od sodne prakse. Sodba sodišča druge stopnje glede štetja delovne dobe in delovnopravne kontinuitete zaposlenih pri toženi stranki vsebuje enaka stališča, kot so zavzeta v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 80/2007, na katero se sklicuje pritožba.
Tožeča stranka vtožuje jubilejno nagrado in razliko v odpravnini. Zahtevka se ne opirata na isto dejansko in pravno podlago, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da se vrednost spornega predmeta določi s seštevkom posameznih zahtevkov v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPP.
ZIZ člen 15, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 441, 441/1, 339, 339/1.
ustavitev izvršilnega postopka - umik predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi - obravnavanje dolžnikovega ugovora - smiselna uporaba ZPP - zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zmotni sta stališči, (i) da 43. člen ZIZ v celoti rešuje vse situacije, v katerih upnik umakne predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, (ii) in da je zato izključena smiselna uporaba določb ZPP o plačilnem nalogu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - kršitev navodil zdravnika - odpotovanje iz kraja bivanja
Osebna zdravnica je izpovedala, da tožnik v času bolniške odsotnosti ni imel predpisanega strogega mirovanja, temveč je lahko opravljal nujna življenjska opravila ter smel do najbližje trgovine oziroma poskrbeti za svojega mladoletnega otroka. Izpodbijana sodba zato pravilno ugotavlja, da tožnik ni kršil navodil zdravnika, ker je dvakrat peljal hčer v šolo, se enkrat odpeljal v trgovino ter enkrat dvignil denar na bankomatu za potrebe hčere.
Drugostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da voženj tožnika v štiri kilometre oddaljeno Kozje ni mogoče šteti za odpotovanje iz kraja bivanja. Šlo je za kratke vožnje (manj kot pol ure), česar niti ni mogoče šteti za odpotovanje iz kraja bivanja. Razlogi, zaradi katerih je tožnik odpotoval v Kozje, ki so bile glede na ugotovitev sodišča prve stopnje center storitev oziroma oskrbe, pa so bile v okviru dovoljenih mu ravnanj v času bolniške odsotnosti.
priznanje invalidnosti - delazmožnost - delovno mesto
Ker je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica kljub okvaram vratne hrbtenice brez nevarnosti za svoje zdravje z normalnim delovnim učinkom zmožna opravljati dela delovnega mesta referenta v nabavi, na katerega je bila razporejena v času nastanka invalidnosti, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da pri njej invalidnost v smislu določila 27. člena ZPIZ/92 ni podana.
poprava krivic - bivši politični zapornik - poškodba pri delu oziroma poklicna bolezen - uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Pojav pljučnega raka je bil pri pokojnem zavarovancu ugotovljen šele v letu 2000 in ne že v času, ko je kot politični zapornik do leta 1989 prestajal večletno kazen zapora. Do pojava pljučnega raka po ugotovitvah sodišča ni prišlo v času prestajanja kazni zapora. Ob ugotovitvi, da je dejanski vzrok za uvrstitev pokojnega zavarovanca v prvo kategorijo invalidnosti v letu 2002 šele leta 2000 ugotovljeno obolenje za pljučnim rakom, je sodišče utemeljeno zavrnilo zahtevek tožnice na ugotovitev, da je bila pokojnikova invalidnost I. kategorije posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni.
delavec policije - starostna pokojnina - postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih
Ker tožnik do uveljavitve ZPIZ-1 (do 31. 12. 1999) še ni dopolnil 45 let starosti in ob uveljavljanju pravice do pokojnine v letu 2004 še ni dopolnil 50 let in 6 mesecev starosti, je sodišče pravilno ugotovilo, da v smislu določb ZPol in ZPIZ-1 ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
najemna pogodba - zastaranje zahtevka za povračilo vlaganj v najeti poslovni prostor - neupravičena pridobitev
Ker sta se stranki z najemno pogodbo dogovorili o najemnikovi pravici do povračila vlaganj, pogodbena podlaga v predmetnem gospodarskem sporu izključuje uporabo pravil o neupravičeni pridobitvi.
Ker je bil postopek na prvi stopnji končan dne 12. 3. 2008, je ob odločanju o pritožbi sodišče druge stopnje o dopustitvi revizije pravilno odločilo po določilu 32. člena ZDSS-1. Utemeljenost pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije je bilo zato potrebno presojati po določilih ZDSS-1 in ne določilih ZPP-D (in v tem okviru 367.a členu ZPP-D), za kar se zavzema tožena stranka.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - denarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - delno zavrženje revizije
Tožnik ni pojasnil, kako naj bi se bilo toženkino plačilo razporedilo med njegove terjatve do nje, niti ni navedel dejstev, na podlagi katerih bi bilo o tem mogoče sklepati (gre zlasti za dejstva, od katerih je odvisno vračunavanje izpolnitve; lahko bi šlo tudi za dejstva, povezana s pobotom). Da torej ni znano, katera terjatev je bila že po samem tožbenem zatrjevanju plačana in katera ne (kar se sicer v prvi vrsti tiče sklepčnosti tožbe), ima usodne posledice za dovoljenost revizije. Ob upoštevanju, da se vrednost tožnikovih zahtevkov presoja ločeno, opisane pomanjkljivosti namreč onemogočajo sklepanje, da katerikoli od navedenih zahtevkov presega revizijski prag, izpod katerega ni pravice do revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za združitev pravd - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
Predlog za delegacijo ne vsebuje nobenih razlogov v prid morebitni združitvi zadev, ki jih sedaj obravnavata dve sodišči prve stopnje, in tako ne utemeljuje zasledovane združitve in zato ne more biti utemeljen.
vzdrževanje patenta – prenehanje patenta – plačnik pristojbine za patent – stranka v postopku vzdrževanja patenta - pravni interes tožnika - plačnik pristojbine za tuj patent
Pritožbeno sodišče sprejema zavrnitev teze, da naj bi plačnik pristojbine za patent s takim plačilom sam postal stranka v postopku vzdrževanja patenta, ki poteka v okviru postopka prenehanja patenta, zaradi česar – in seveda zlasti zaradi tega, ker je patent tuj – tudi v upravnem sporu zoper odločbo o prenehanju patenta ne more uveljaviti nobene svoje pravice ali neposredne, na zakon oprte koristi.
ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 481, 481/1, 481/1-1, 490.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker se spor nanaša na pravno razmerje, ki je nastalo med tožečo stranko kot samostojno podjetnico in toženo stranko, ki je gospodarska družba, se zanj uporabljajo pravila, ki veljajo v gospodarskih sporih (prva točka prvega odstavka 481. člena ZPP).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je ostal v delovnem razmerju oziroma na delu pri toženi stranki tudi po 1. 2. 2005, ko mu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Ker nova pogodba med strankama ni bila sklenjena, saj je tožnik ni podpisal, je prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
Sodišče je pravilno uporabilo določbe 118. člena ZDR, ki ureja način prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sodno odločbo. Drugačna odločitev, ob navedbi tožnika, da so razhajanja med njim in toženo stranko tako velika, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, ne bi bila smotrna. Taki navedbi tožnika tudi tožena stranka ni ugovarjala.
ZUP člen 42, 42/1. ZUS člen 34, 34/1-4. ZIL-1 člen 110, 110/3, 129, 129/1, 129/4.
vzdrževanje patenta – prenehanje patenta – pravni interes tožnika - plačnik pristojbine - imetnik patenta – stranka v postopku vzdrževanja patenta – stranka v postopku prenehanja patenta
Okoliščina, da sme v skladu s četrtim odstavkom 129. člena ZIL-1 postopek vzdrževanja patenta sprožiti kdorkoli, ne pomeni, da ima v njem vsak plačnik tudi položaj stranke.
ZTPDR člen 15. SKPG člen 11. SKPgd člen 15. ZDR člen 73, 92, 109. ZZZPB člen 48. Direktiva sveta 2001/23/ES člen 5. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti člen 20, 20/2.
odpravnina - odpovedni rok - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prevzem delavcev - prijava na zavodu za zaposlovanje - delovnopravna kontinuiteta
Šteje se, da tožnik ni spremenil zaposlitve v smislu upoštevanja delovne dobe pri delodajalcu, kljub temu da k družbi V. A. d.o.o. ni prešel na podlagi pisne pogodbe o prevzemu delavcev, ki bi jo sklenila prejšnji in novi delodajalec. Družba V. A. d.o.o. je prevzela osnovna sredstva, proizvodnjo in zaposlene, zato je zaposlitev tožnika v družbi V. A. d.o.o. enačiti s prevzemom delavcev. Ni razloga, da bi se tožnikov položaj obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med dvema delodajalcema, saj je bil prevzem dejansko v celoti izveden.
Sodišče je pravilno zaključilo, da pri prekinitvah delovnega razmerja ni šlo za situacijo, zaradi katere bi bilo potrebno glede pravic tožnika iz delovnega razmerja pričeti šteti njegovo delovno dobo znova. Bistveno je, da je tožnik, čeprav z dvema krajšima prekinitvama iz razloga na strani delodajalca, nadaljeval z istimi deli in na isti lokaciji, kot je delo pred tem opravljal vrsto let.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - kontinuiteta delovnega razmerja - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga
Pritožba neutemeljeno uveljavlja odstop od sodne prakse. Sodba sodišča druge stopnje glede štetja delovne dobe in delovnopravne kontinuitete zaposlenih pri toženi stranki vsebuje enaka stališča, kot so zavzeta v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 80/2007, na katero se sklicuje pritožba.
Tožeča stranka vtožuje jubilejno nagrado, razliko v plači in razliko v odpravnini. Zahtevki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da se vrednost spornega predmeta določi s seštevkom posameznih zahtevkov v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPP.
odškodninska odgovornost - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - nezakonita odločba - protipravno ravnanje - krajši delovni čas - plačilo prispevkov za socialno varnost
Napake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
ZPIZ člen 312. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje za delovno razmerje (1970) člen 4. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo) (1970) člen 45, 46. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Sodišče je pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe pravilno uporabilo določbo 312. člena ZPIZ, ki določa, de se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, do uveljavitve tega zakona upošteva pri izračunu pokojninske osnove samo, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Kdaj je tak dejanski stan podan, je odvisno od predpisov o delovnih razmerjih, ki so se uporabljali v spornem času.
Tako po določbah Temeljnega zakona o delovnih razmerjih kot tudi po določbah republiškega Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci je bilo delo preko polnega delovnega časa mogoče uvesti le v izjemnih, nujnih, nepredvidenih in kratkotrajnih primerih. Tožnik teh odločilnih dejstev, ki bi njegovo delo opredeljevala kot poseben delovni pogoj, ni dokazal.