POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005933
ZOR člen 103, 149, 371, 749. ZPP člen 319, 319/2.
pogodba o naročilu – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – ničnost pogodbe – neveljavnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo – pravnomočno razsojena zadeva – zastaranje – pogodba v korist tretjega
S pogodbo v korist tretjega tretji pridobi lastno in neposredno pravico zahtevati izpolnitev nasproti prevzemniku naročila, ne more pa zahtevati od toženca vrnitve tistega, kar bi bil ta dolžan zaradi nerealizirane pogodbe vrniti naročnikom.
pravica do zagovornika - pravica do obrambe - kršitev pravice do obrambe na glavni obravnavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Na kršitve pravnih jamstev v kazenskem postopku, pa naj gre za tista, ki jih zagotavlja Ustava ali pa tista, ki obdolžencu gredo po kazenskem postopkovniku, se ne more sklicevati nekdo, ki sam s svojim ravnanjem povzroči situacijo, v kateri bi lahko do kršitev teh jamstev prišlo, pa pri tem sodišče stori vse potrebno, da do njih ne pride.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/1, 200, 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/1, 200. ZPol člen 3, 3.
delo policista - delo s povečano nevarnostjo - poškodba policista izven delovnega časa - dolžnost policista preprečevati nezakonita dejanja - soodgovornost oškodovanca - negmotna škoda - rentni zahtevek
Delo policistov samo po sebi še ne predstavlja delo s povečano nevarnostjo, kot tudi, da delo policista lahko pomeni delo s povečano nevarnostjo šele glede na okoliščine konkretnega primera, kolikor le to vsebuje elemente povečane nevarnosti. Da je do poškodbe prišlo v času, ko tožnik ni bil v službi, v obravnavani zadevi ni pomembno, saj je policist dolžan ob vsakem času preprečevati nezakonita dejanja.
Tožnica – rejnica s tremi rejenci ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dodatka za veliko družino, saj je navedena pravica vezana na enega od staršev v družini z več otroki, tako da gre za otroke tega starša in ne za otroke – rejence.
Prevoznik ne odgovarja za poškodbe pošiljke, če pošiljatelj kljub temu, da je bil opozorjen na pomanjkljivo pakiranje "zahteval", naj prevoznik prevzame pošiljko za prevoz s temi pomanjkljivostmi.
izpodbijanje terjatev drugega upnika - pravni interes
Upniki pridobijo pravni interes za izpodbijanje terjatev drugih upnikov šele z začetkom izvršilnih dejanj poplačila upnikov, to je po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine. Predlog za izpodbijanje terjatev drugih upnikov, podan še pred začetkom izvršilnih dejanj poplačila upnikom, je torej preuranjen in posledično nedovoljen ter ga je kot takega potrebno zavreči.
ZSZ člen 13, 64, 13, 64. ZOR člen 46, 111, 46, 111.
ničnost in izpodbojnost - napake volje - nemogoč predmet pogodbe- družbena lastnina - pravica uporabe
Za napake volje je kot sankcija predvidena izpodbojnost, tožnica pa takšnega zahtevka nima.
Prejšnji lastnik je na podlagi določbe 7. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev lahko uporabljal zemljišče do izdaje odločbe o izročitvi zemljišča občini. V letu 1984 sprejeti Zakon o stavbnih zemljiščih pa je v 13. v zvezi s 64. členom določil, da so prejšnji lastniki na zemljišču, ki je v družbeno lastnino prešlo na podlagi prej navedenega Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, pridobili pravico uporabe.
ZDSS-1 člen 58, 72, 72/1, 74, 81, 81/2, 58, 72, 72/1, 74, 81, 81/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27, 27/1.
spor polne jurisdikcije - ugotavljanje dejanskega stanja
V socialnem sporu sodišče ne odloča le o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta in o zakonitosti postopka pred njegovo izdajo, temveč tudi o njegovi pravilnosti. Socialni spor je spor polne jurisdikcije, saj sodišče praviloma tudi samo odloči o pravici, obveznosti ali koristi iz sistema socialne varnosti (2. odstavek 81. člena ZDSS-1). Presoja pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja v predsodnem postopku je zato v socialnem sporu mogoča tudi z oceno dokazov, ki so bili izvedeni šele v sodnem postopku, t.j. po dokončnosti izpodbijanega upravnega akta (npr. mnenje sodnega izvedenca, kasnejši izvidi), so pa take narave, da kažejo na dejansko stanje v času odločanja toženca.
prodajna pogodba - jamčevanje za pravne napake - vrnitev kupnine - izguba pravice
Četudi bi bil toženec seznanjen s policijskim postopkom v zvezi s tožnikovo ovadbo zoper toženca zaradi kaznivega dejanja goljufije, to dejstvo ne more nadomestiti tožnikove aktivnosti, ki jo mora izkazati za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka iz pravnih napak. Gre za obveznost iz dol. 509. čl. ZOR, torej za obvestitev in določno zahtevo. Takšna aktivnost, razen šele v letu 2005 (po preteku enoletnega roka), vložena tožba, ni izkazana, zato tožnik kljub dejstvu, da je bil toženec s strani organov odkrivanja kaznivih dejanj lahko seznanjen tudi z dejstvom, da je motorno kolo obremenjeno s pravno napako, pri uveljavljanju zahtevka na vrnitev kupnine ne more biti uspešen.
nujni delež - razpoložljivi del - prikrajšanje nujnega deleža - darilo - vračanje darila - odsvojitev darila med zapuščinskim postopkom - denarni zahtevek - pravda
Nujni dedič ima pravico zahtevati vrnitev darila (34. člen ZD), to je vrnitev darila v naravi (idealna kolacija se spremeni v realno). Ker zaradi prodaje stanovanja med postopkom vrnitev predmeta darila v zapuščino ni več možna, prvostopno sodišče pravilno ni ugodilo zahtevku nujnih dedičev za vrnitev darila.
učinek sklepa o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka
Sklep o dedovanju veže le udeležence zapuščinskega postopka, ne pa tudi drugih oseb. Zapustničin vnuk, za katerega pritožba zatrjuje, da mu je zapustnica podarila stanovanje v letu 2000, v obravnavanem primeru ni udeleženec zapuščinskega postopka, saj je po zapustnici kot zakonita dedinja dedovala njegova mati.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - ugotovitveni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka
Glede na navedbe tožeče stranke naj bi se torej tožnica s kupoprodajno pogodbo zavezala za prenos samo dela parcele in ne cele, kar bi pomenilo, da za del parcele (v naravi pot) kupoprodajna pogodba sploh ni bila sklenjena. Ob takih dejanskih navedbah pa tožeča stranka nima zahtevka na ugotovitev, da je lastnica nepremičnine, saj je ugotovitveni zahtevek možen samo pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona.
primarni in podrejeni zahtevek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V izpodbijani sodbi je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, torej je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz izreka namreč izhaja, da je sodišče odločalo zgolj o podrejenem tožbenem zahtevku, iz obrazložitve pa je razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega tožbenega zahtevka in ugotovilo, da le-ta ni utemeljen. Iz tega po oceni pritožbenega sodišča nedvomno izhaja, da bi moralo sodišče primarni tožbeni zahtevek zavrniti, pri čemer tudi ne drži stališče prvostopenjskega sodišča, da gre za vsebinsko enaka zahtevka, saj izhajata iz popolnoma različne pravne podlage. Poleg tega je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju tudi z določbo 3. odstavka 182. člena ZPP, ki dopušča uveljavljanje več tožbenih zahtevkov tako, da je eden postavljen kot primarni, drugi pa kot podrejeni, o podrejenem zahtevku pa lahko sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna, da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.
ZPIZ člen 23, 23/1, 189, 189-1, 23, 23/1, 189, 189-1.
vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo - obvezno zavarovanje staršev, prejemnikov starševskega dodatka - enako obravnavanje
Tako določba 1. odstavka 23. člena kot tudi določba 1. alinee 189. člena ZPIZ-1 urejata pogoje za vštevanje obdobja, ko je eden izmed staršev, ki ni zavarovan na drugi podlagi, skrbel za otroka v prvem letu njegovega življenja. Določba 1. odstavka 23. člena ZPIZ-1 to materijo ureja za obdobje od uveljavitve ZPIZ-1 dalje, določba 1. alinee 189. člena ZPIZ-1 pa za obdobje pred uveljavitvijo ZPIZ-1. Zato ju je potrebno interpretirati in uporabljati v povezavi ter na enak način.
Ker je bil institut iz 1. alinee 189. člena ZPIZ-1 uveden zato, da osebe, ki so starši postali pred uveljavitvijo ZPIZ-1, ne bi bile neenako obravnavane v primerjavi z osebami, ki so starši postali po uveljavitvi ZPIZ-1, za prve iz enakih razlogov ne morejo, ob bistveno enakem dejanskem in pravnem stanju, veljati drugačni, v konkretnem primeru blažji pogoji za vštetje obdobja skrbi za otroka v prvem letu starosti v zavarovalno dobo.
prodaja premičnin - predlog druge dražbe - preklic naroka za dražbo - ustavitev izvršbe
Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila druga javna dražba neuspešna iz razloga na upnikovi strani, češ da je dražbo preklical. Preklic naroka za javno dražbo ne pomeni neuspešne dražbe, temveč pomeni neizvedeno dražbo, zato preklic dražbe ne more imeti posledic, predpisanih v 2. odst. 95. člena ZIZ.
Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice je pravni posel, ki ga je možno izpodbijati s tožbo, ni pa ga možno izpodbijati z ugovorom, kadar je sporazum izvršilni naslov.
V tem primeru so odločilnega pomena lahko okoliščine, da se ne ve, kako je prišel toženec do vozila, katerega je nato krivdno poškodoval. Če je prišel do vozila kot sozavarovana oseba po 31. členu Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, tedaj zavarovalnica lastniku vozila ne bi smela izplačati zavarovalnine, saj je v primeru vinjenosti zavarovanca, to rizična izključitev. Če pa je prišel do vozila kot voznik na službeni vožnji ali kot voznik izposojenega vozila, tedaj pa gre za regres proti vozniku iz 10. točke pogojev. Če ima voznik položaj zavarovanca, tedaj proti njemu ni mogoče uveljavljati subrogacijskih zahtevkov.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja
To, da obsojenec, ki je bil v redu obveščen, ne pride na sejo oziroma narok v postopku za preklic pogojne obsodbe, ni ovira, da sodišče seje oziroma naroka ne bi opravilo, seveda pa sodišče mora presoditi, ali je zaslišanje obsojenca vendarle potrebno glede na razpoložljive podatke.